Evropa naj bo nosilka miru in braniteljica humanističnih vrednot

Nekdanji evropski komisar Paolo Gentiloni o vlogi EU v svetu in ohranjanju evropske identitete

V sklopu cikla Evropa, kulture v dialogu – Presegati meje, da bi postali prestolnica evropske kulture, ki ga pripravlja goriška nadškofija s številnimi partnerji, je bilo 29. septembra v Kulturnem centru Lojze Bratuž, srečanje z nekdanjim predsednikom italijanske vlade in evropskim komisarjem za gospodarske in denarne zadeve Paolom Gentilonijem.

Po odmevnih gostovanjih kardinala Joséja Tolentina de Mendonçe, uglednega novinarja Paola Mielija, nekdanjega predsednika Dežele FJK Roberta Antonioneja ter slovenske političarke in evropske komisarke za širitev Marte Kos, so se tokrat z uglednim gostom pogovarjali Fabrizio Brancoli, namestnik odgovornega urednika skupine NEM ter časnika Il Piccolo, ter skupina dijakov goriških slovenskih in italijanskih višjih šol. Pogovor je povezoval Adelino Adami iz skupine I visionari, uvodno pa so pozdravili predsednica KCLB Franka Žgavec, goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli in predsednik zadruge Coop Alleanza 3.0 Domenico Livio Trombone.

Paolo Gentiloni je pohvalil dejstvo, da sta Gorica in Nova Gorica evropska prestolnica kulture. Po njegovih besedah gre za “majhen čudež”, ki pa žal nastaja v času prekinitve schengenskega sporazuma, nevarne odločitve, pravega paradoksa, ki ga ljudje ob meji doživljajo nejevoljno: “Ko nove države vstopijo v schengen, je to za njih praznik. Moramo se zavedati, da se s tem, ko sporazum prekinjamo, igramo z ognjem – gre za potezo, ki ima več opraviti s propagando kot pa z resničnimi potrebami varnostne zaščite.”

V zadnjih časih se v javnosti glede samega pojma Evrope vse bolj pojavljajo negativna čustva, povezana predvsem z birokratskimi in tehnokratskimi značilnostmi EU, ki jo ljudje dojemajo kot oddaljeno od sebe. V resnici obstaja problem t. i. tehnokratske pripovedi o Evropi. Po mnenju Gentilonija reševanje birokratskih težav nikakor ni enostavno, je pa nujno, predvsem pa je pomembno poudariti zgodovinsko vlogo, ki jo mora Evropa odigrati kljub svojim težavam. “Evropa ima v današnjem svetu še vedno svoje omejitve, a kljub temu se čutim tako italijanskega kot tudi evropskega domoljuba,” je dejal nekdanji evropski komisar, ki ima torej dve domovini in upa, da bo to postalo tudi širše čustvo vseh evropskih narodov. Navzočim je razložil, da smo v Italiji postopoma obnovili nacionalno identiteto – “za to se moramo zahvaliti predsednikom republike Ciampiju, Napolitanu in Mattarelli”. V povojnem obdobju namreč ni bilo velike navezanosti na trobojnico ali državno himno, ti simboli so ponovno pridobili moč tudi zaradi pedagoške vloge, ki so jo imeli predsedniki. “Spravili smo se s preteklostjo podobno, kot je to uspelo na Japonskem in v Nemčiji. Kar zadeva Evropo, pa imamo nalogo uskladiti nacionalno identiteto z višjo, evropsko, in s preseganjem meja, saj samo čezmejno sodelovanje lahko prinese skupno ekonomsko rast.”

Gentiloni je priznal, da ima trenutno Evropa skromno vlogo na svetovni geopolitični šahovnici. Zaveda se, da katerakoli odločitev, ki jo v tem kriznem obdobju EU sprejme, bo le malo vplivala na dogajanje v svetu, saj “žal smo še vedno palček z vidika strategije, geopolitike in skupne obrambe”. Osredotočil se je na vojno, ki divja v Gazi, in opozoril, da mora EU nujno odigrati svojo vlogo v skladu z lastnimi vrednotami, saj “ne moremo širiti sporočila miru, svobode, človečnosti in skupnosti, obenem pa vsak dan gledati, kaj se dogaja, in ne storiti ničesar”. Po njegovih besedah obstajajo simbolne diplomatske odločitve, mislil je na priznavanje države Palestine, ki sicer nimajo velikega vpliva na potek dogodkov, a jih je vseeno treba sprejeti, saj so skladne z vrednotami, ki jih želimo zastopati. “Čez deset, dvajset let nas bodo današnji mladi spraševali, zakaj nismo storili ničesar. Če ničesar ne storimo pred tragedijo, ki se dogaja v Gazi, bo to neukrepanje v prihodnosti težko bremenilo našo vest.”

Fabrizio Brancoli je dejal, da dnevnik, ki ga vodi, posveča veliko pozornosti dogajanju na Balkanu, obenem je opozoril, da se italijanski mediji zelo malo zanimajo za množične študentske proteste v Srbiji. Mladi se v Beogradu in drugod po državi že več mesecev spopadajo z Vučićevo vlado in policijo, kljub temu pa “ta ‘širša geografska Evropa’, ki sega onkraj meja EU, pogosto ne zanima nikogar”. Gentiloni je mnenja, da bi morali biti bolj pozorni na dogajanje izven ev+ropskih meja, v državah, kjer ima vlada, politično usmerjena v desni in populistični spekter ter obtožena korupcije in neučinkovitosti, še vedno veliko podpore med nacionalisti in na podeželju. Gost je dejal, da se zavzema za širitev EU na Zahodni Balkan kot strateški korak za utrditev demokracije, stabilnosti in varnosti v Evropi, preprečevanje destabilizacije območja in zmanjšanje vpliva drugih držav, kot sta Rusija in Kitajska. Gentiloni je poudaril, da mora EU postati skupno zasnovan političen in federativen projekt s skupno vizijo, uprto v prihodnost. Dodal je, da nam mednarodne geopolitične razmere kažejo, da živeti v senci ZDA ni več mogoče, gospodarski odnosi temeljijo vse bolj na razmerjih moči in so “militarizirani”. “V tem imamo Evropejci še eno priložnost,” je dejal, “funkcionalistični pristop, po katerem se izhaja iz problema in se skuša najti rešitev, mora zamenjati nov, federalistični pristop z Evropo kot enotnim političnim telesom.” EU in njene humanistične vrednote moramo po besedah nekdanjega evropskega komisarja braniti pred zunanjimi nevarnostmi. Skupni cilj je mir. Vojna še naprej določa meje, ne le na politični karti, temveč tudi na gospodarskem področju. “Mi, Evropejci, si moramo prizadevati, da ohranimo vrednote, ki so žal nenehno pod vprašajem: odprtost naše ekonomije, trgovinske izmenjave in pravila, ki jih urejajo. Vse to ni umrlo zaradi Trumpovih carin, vendar je dejansko pod napadom,” je dejal, “Evropa mora še naprej zagotavljati odprtost svetovnega gospodarstva.”

Gost je spregovoril tudi o družbenih neravnovesjih in o potrebi po mednarodnem sodelovanju. Prepričan je, da je treba spoznati in spoštovati sosednje narode, pozabiti na pretekle delitve in graditi skupaj, poznavanje jezika in kulture soseda pa lahko pripomore k temu. Ob vojni, ki divja pred evropskim pragom, in naraščajočim nacionalizmom pa obstaja tudi močan pritisk k ponovnemu oboroževanju. Gentiloni ne uporablja besede “oboroževanje”, temveč govori o obrambi. Prepričan je, da moramo ob stalnem zmanjševanju vojaške prisotnosti ZDA v Evropi Evropejci nujno poskrbeti za skupno obrambno silo, saj smo “brez skupne obrambe povsem nezaščiteni in v današnjem svetu si tega ne moremo privoščiti”. Danes Evropa nima sposobnosti odvračanja, možnosti, da bi preprečila avtoritarnim režimom, da napadejo njeno ozemlje, pri tem pa tvega izgubiti svojo svobodo in svoje dosežke. Veliko se govori o povečanju investicij za posodobitev vojske v posameznih državah, v resnici Gentiloni poudarja, da trenutno ne prihaja do dejanske pospešitve vojaških izdatkov, še posebno v Italiji ne, “samo evropska obramba pa nam bo omogočila, da bomo imeli diplomatsko vlogo v svetu in postali nositelji miru!”

V številnih svetovnih scenarijih Evropa danes nima odločilne vloge, a Paolo Gentiloni je prepričan, da če je res zibelka humanizma in če si Evropejci resnično prizadevamo za mir, ne smemo opazovati dogajanja, trpljenja, tragedij in molčati, saj nam bodo naši potomci to v prihodnjih desetletjih zamerili: “Samo EU lahko prinese v svet mir!”