“Ena, dva, tri, najboljši smo mi!”

Središče je tudi letos pripravila štandreška župnija sv. Andreja apostola v sodelovanju z vaškimi kulturnimi in športnimi društvi. Letos, žal, manjka podpora krajevnega rajonskega sveta, ki ga je kot vse ostale ukinila prejšnja goriška občinska uprava. G. župnik, dekan Karel Bolčina, ki sicer spremlja potek središča, je vodenje prepustil mladim, že izkušenim, prijaznim dekletom, Greti Zavadlav, vodji in koordinatorki vseh dejavnosti, Beatrice Cijan, Nikol Kerpan, Valentini Cijan in Micheli Manfreda. Njim pomaga še dvanajst mlajših animatorjev, po šest na dan, ki skrbijo za dobro počutje otrok ob igrivem uvajanju v skorajšnje šolsko delo, saj je začetek pouka, žal, že skoraj pred vrati. Prejšnji teden je te prijetne poletne dopoldneve, ki so se začeli v ponedeljek, 20. avgusta, in se bodo končali v petek, 7. septembra, obiskovalo dvajset otrok, prvi teden jih je bilo pa trinajst. V glavnem so domačini, nekaj jih je tudi iz Sovodenj in Gorice. Otroci prihajajo od 8. do 8.30, odhajajo pa od 12.30 do 13.00. Pred začetkom kratkotrajnega učnega časa – od 8.30 do 10.00 –, ko so razdeljeni, kot po navadi, v dve skupini, 1., 2. in 3. r. ter 4., 5. r. in srednješolci, se otroci po latinskem pregovoru mens sana in corpore sano razgibavajo pri jutranji telovadbi, ki je letos še bolj občutena in zaželjena, saj se tudi oni radi gredo olimpijskih iger. V spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič v Štandrežu se najmlajši srečujejo s črkami in števili, da bo vstop v prvi razred manj obremenjujoč, ostali pa s primernimi vajami začenjajo od počitniške svobode razpuščene misli spet navezovati na v šoli predelano snov. Pri tem pa seveda komaj čakajo, da se iztečejo te dolge minute, namenjene učenju, in da pospravijo v mapice obdelane liste ter knjige in zvezke v torbe in stečejo na dvorišče ob dvorani, kjer pojejo malico in se nato razigrano predajajo prostim in skupinskim igram. Včasih se preselijo tudi v bližnji župnijski park, kjer je v maju Praznik špargljev. Prav teh kuhinjskih prostorov so se poslužili, ko so z gospo Anico pekli vabljivo dišeče piškote in pizze. Mudili so se že tudi pri društvu Mak in se zabavali ob balinanju. V gosteh so bili pri nogometnem društvu Juventina in tam spoznavali zakonitosti tega športa, ki vselej tako privlačuje mlade kratkohlačnike. Izurjena roka Bojana Makuca, člana kajakaškega društva Šilec, je sedem udeležencev središča, četrto in petošolcev ter srednješolcev, varno popeljala po brzicah naše krasne “hčere planin” in jim tako dala možnost okusiti adrenalinsko vznemirjenost ob spustu po soški strugi od Solkana do Pevme. Ko smo jih v četrtek, 30. avgusta, zmotili pri opravljanju učnih obveznosti, so po malici pričakovali klovne društva Marea, ki so jim z improvizacijami podarili nekaj veselih trenutkov. Ker so želeli spoznati tudi težko življenje rudarjev, jih je pot vodila v Rabelj in predelski rudnik. Tam so si poleg rova ogledali tudi muzej. Da se ob raznolikih dejavnostih ne dolgočasijo, nam je bilo jasno, ko so nam otroci povedali, da jim je lepo, da so voditeljice in animatorji pridni. Cecilia, prvošolka, nam je dejala, da najraje piše naloge, Samuele pa ima rad nogomet brez reševanja nalog, petošolki Liza in Katerina sta zaupali, da je “med odmorom” najlepše, Lara, četrtošolka, in Alessandro sta potrdila, da se imajo v središču v veseli družbi prav dobro.
Dragi udeleženci središča Štandrež, uživajte še zadnje počitniške urice in srečno v novem šolskem letu!
Iva Koršič

Tako se glasi radoživo geslo, ki so si ga ob navdihu pred nedavnim končanih olimpijskih iger samozavestno izmislili otroci za poletno središče Štandrež 2012, za počitniške dni, ki jih preživljajo v domačem kraju v razigrani družbi vrstnikov.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme