Dvorano v Mavhinjah poimenovali po Sokolih

V Mavhinjah so se odločili za ovrednotenje pomenljivega poglavja krajevne zgodovine, ki je bilo doslej izven vasi izpod Grmade malo poznano. Dvorano, v kateri se že nekaj let zbirajo in udejstvujejo člani društev in jusov, so poimenovali po odseku Telovadnega društva Sokol, ki je v tej vasi delovalo na začetku prejšnjega stoletja.

Slovesno poimenovanje dvorane je potekalo v soboto, 14. marca. Organizatorji (Jus Mavhinje, Jus Cerovlje, ŠKD Cerovlje Mavhinje in AŠD Grmada), ki so ob tej priložnosti tudi obeležili slovenski kulturni praznik, so udeležencem večera ponudili ogled vsebinsko zanimive prireditve.

Dvorana Sokolov se nahaja v prvem nadstropju stavbe, v kateri deluje Vzgojno-zaposlitveno središče Mavhinje. Poslopje, ki je nekoč bilo sedež finančne policije, so obnovili pred sedmimi leti z deželnim prispevkom. Lani so društva iznesla predlog za poimenovanje dvorane, ki ga je devinsko-nabrežinski občinski odbor sprejel.

Plemenita zgodovina mavhinjskega društva Sokol se je začela z ustanovitvijo leta 1910. V društvu je več kot 150 članov in članic telovadilo, obiskovalo veselice, predavanja, knjižnico in čitalnico, razvijalo narodno zavest ter gojilo glasbeno kulturo. Telovadna dvorana je bila opremljena z najsodobnejšo opremo. Kot sta na prireditvi obrazložila mlada voditelja večera Karen in Igor Terčon, je dejavnost mavhinjskega Sokola dosegla svoj vrhunec z organizacijo srečanja Sokolov iz Trsta, Ljubljane in Prage, ki je na glavnem vaškem trgu potekalo 28. junija 1914. Istega dne je atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika sprožil začetek prve svetovne vojne. Možje so bili vpoklicani v vojsko, civilno prebivalstvo je moralo pozneje zapustiti vasi v zaledju soške fronte. Ko je po nekaj letih orožje utihnilo, so se ljudje vrnili iz begunstva in obnovili društveno življenje. Nove oblasti so ovirale delovanje mavhinjskega Sokola, ker so ga označile za iredentističnega, leta 1926 ga je fašizem prisilno zaprl.

Na slovesnosti je tekla beseda tudi o aktualnosti sporočil, ki so jih nekoč širili Sokoli. Med temi so organizatorji izpostavili pomen zdrave in zmerne telesne aktivnosti, druženja, prostovoljnega dela, medgeneracijskega dialoga in enakopravnosti med spoloma. Poseben poudarek je bil namenjen tudi važnosti gojenja narodne zavesti in identitete v skupni Evropi različnosti.

Spored večera je predvideval tudi s človeškega vidika pomenljivo pričevanje, za katero je poskrbela domačinka Valentina Biagi, ki je v znakovnem jeziku na prisrčen način opozorila prisotne na izzive invalidnosti in sorodnih vprašanj.

Večer, ki ga je popestrilo ubrano petje Vokalne skupine Vihar, ki jo vodi Mirko Ferlan, se je sklenil s slovesnim odkritjem spominske plošče. V imenu vaškega jusa je Joško Terčon obrazložil, kako je prišlo do tega, da je občinska uprava dala vaščanom prostor v uporabo, ter se javno zahvalil za odločilno vlogo, ki jo je pri preureditvi stavbe imel pred štirimi leti preminuli inž. Iztok Smotlak.

Župan Igor Gabrovec se je v svojem pozdravnem nagovoru na slovesnosti zaustavil pri pomenu dela za skupnost, ki mora skrbeti tudi za svoje najšibkejše člane.

Slovesnost se je v Mavhinjah začela pred tamkajšnjim večnamenskim poslopjem. Ob igranju nabrežinske godbe pod taktirko Sergia Grattona so najprej odkrili kamniti spomenik, ki ga je ob stoletnici ustanovitve mavhinjskega telovadnega društva izdelal domačin Tomaž Fabec. Spomenik z barvami slovenske trobojnice se navezuje na kamne, ki v kraški arhitekturi stojijo ob vhodih v ograde. Na zelenice tik spomenika so posadili cvetje, oleander, oljko, žajbelj in rožmarin.