Dvojni spektakel mojstrovin Mozarta in Rossinija po Beaumarchaisu
Tržaški Teatro Verdi nenavadno odpira sezono z zaporednim nizom Figarove svatbe in Seviljskega brivca v znamenju nesmrtnega junaka ljubezenske in družbene razsvetljenske komedije
Tržaška operna in baletna sezona 2025/26 ponuja več novosti. Ob klasičnih naslovih kot Verdijev Trubadur (27. februar – 8. marec 2026) in Puccinijeva Madama Butterfly (2.–12. april) bosta gledališči Verdi in Rossetti skupaj producirali operno-gledališko uprizoritev Gounodovega dela Romeo in Julija (8.–24. maj). Napovedani so še: ikonski operi novecenta, Weillov Aufstieg und Fall der Stadt Mahagonny / Vzpon in padec mesta Mahagonny (30. januar – 8. februar) in Straussova Elektra (19.–28. junij) ter izvirna baletna suita z glasbo Mahlerja, Bossa, Vivaldija, Fauréja in Ravela s koreografijami R. Petita, Ch. Wheeldona in K. Pastorja (9.–13. januar).
Kar pa je vžgalo že takoj v začetku, je bila odločitev, da se sezona prične z “dvojnim spektaklom”, z izmeničnim in zaporednim izvajanjem absolutnih spomenikov operne umetnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta in Gioachina Rossinija. Gre za sporočilno in psihološko različni interpretaciji Figara, nesmrtnega junaka slovitih komedij francoskega dramatika Pierra-Augustina Carona de Beaumarchaisa (1732–1799), ki sta z družbenokritično satiro drzno uprizarjali socialni in moralni razkroj starega reda (plemstva), nastop novega (meščanstva), naznanjajoč razsvetljenske in revolucionarne čase.
Izvirna izbira predpostavlja samo eno zasedbo za vsako opero, kar pomeni enak užitek za vse poslušalce. Ob premieri Mozartove “komedije za glasbo” smo čestitali komaj potrjenemu intendantu Giulianu Polu. Salzburški genij je s pomočjo italijanskega libretista Lorenza da Ponteja 1. maja 1786 v dunajskem Burgtheatru začel zmagoslavno pot svoje morda najbolj popularne opere po predlogi Beaumarchaiseve komedije Ta veseli dan ali Figarova svatba, ki jo je ponesel na oder tudi naš Anton Tomaž Linhart (1756–1795), a šele petdeset let po smrti (1848), zaradi njenih nevarnih idej, z naslovom Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Rossini pa je po že številnih uspehih 20. februarja 1816 v rimskem gledališču Argentina na besedilo Cesareja Sterbinija predstavil drugo Beaumarchaisovo veseloigro – Seviljskega brivca. Prvotno je uporabil naslov Almaviva, ker je Giovanni Paisiello z libretistom Giuseppejem Petrosellinijem že leta 1782 priredil isto komedijo. Zato ni čudno, da je premiera Rossinijeve mojstrovine najprej doživela vsiljeni fiasko in izgrede občudovalcev omenjenega prvaka neapeljske šole, a je nato postala ena najbolj priljubljenih vzorcev v kanonu operne umetnosti.
Pri postavitvah gre izpostaviti svojsko in simetrično avro režije zrelega mojstra Pier Luigija Pizzija (95 let!), ki je pri obeh poskrbel tudi za minimalistično, skoraj abstrahirano in zelo izčiščeno “palladijansko” scenografijo ter izrazite monokromatske kostume, obsvetljene z mehkimi toni mojstra luči in asistenta, sina Massima Pizzija, Gasparona Contarinija. V obeh delih smo uživali ob duhovitih interpretacijah razigranega hišnega dirigenta Enrica Calessa, ob bogatem zapovrstju arij glavnih in stranskih likov, ljubezenskih in filozofskih, lepo napisanih dialogih, ob dramaturško učinkoviti montaži več nastopajočih, duetov, tercetov, celo sekstetov, v prefinjenih vokalnih in instrumentalnih strukturah vzvišene Mozartove modrosti in nore Rossinijeve eksplozije čustev.
Zgodbi sta znani. Pri Mozartu je Figaro (baritonist Simone Alberghini) služabnik grofa Almavive (tržiški tenorist Giorgio Caoduro), ki se mora oženiti z grofičino služabnico Susanno (sopranistka Carolina Lippo) in s svojo premetenostjo premaga grofovo zalezovanje zaročenke. Pomagata mu grofica Almaviva (ruska sopranistka Ekaterina Bakanova) in žuboreči paž Cherubino (mezzosopranistka “en travesti” Paola Gardina) ob še drugih junakih v vrtincu zapletene zgodbe: zdravniku don Bartolu (basist Andrea Concetti), glasbenemu učitelju don Basiliu (tenorist Andrea Galli) itd.
Pri Rossiniju pa je Figaro (baritonist Alessandro Luongo) znameniti brivec, “factotum mesta”, na uslugo vsem, tudi grofu Almavivi (tenorist Marco Ciaponi), preoblečenemu v revnega Lindora, ki je zaljubljen v Rosino (mezzosopranistka Annalisa Stroppa) in bi jo rad rešil pred oskrbnikom, zdravnikom Bartolom (baritonist Marco Filippo Romano), ki jo hoče prisilno poročiti. V učinkoviti mašineriji, igri zmešnjav, spletk, komičnih zapletov in razpletov, je soudeležen glasbeni učitelj Basilio (basist Abramo Rosalen), ki svojo vlogo odigra odlično kot ostali pevci obeh predstav, ki jih tu ne moremo imenovati, seveda ob pravih podvigih vseh glavnih likov. Navdušenje in številne ovacije so si zaslužile nepozabne točke od začetne Mozartove uverture, ki jo je režiser Landis izbral za film Una poltrona per due (Kolo sreče), in Figarovega nagovora Cherubinu Non più andrai farfallone amoroso do slovitega Figarovega Largo al factotum ali Basilievega apologa La calunnia è un venticello pri Rossiniju.
Seviljskega brivca bodo ponovili še danes, 11. 12., ob 20.00 in v soboto, 13. 12., ob 16.00, Figarovo svatbo pa v petek, 12. 12, ob 20.00 in v nedeljo, 14. 12., ob 16.00. Informacije o teh in ostalih predstavah nove sezone se dobijo na spletni strani: www.teatroverdi-trieste.com.
