Dunajska in ljubljanska glasbena scena skozi življenje Sophie Linhart
V ponedeljek, 18. februarja 2025, je v Peterlinovi dvorani v Trstu potekal običajen kulturni večer, ki ga prireja Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat je dogodek zaživel v sodelovanju z Glasbeno matico Trst, saj je tema večera bila prav glasba. Gosta srečanja sta bila mlada muzikologinja Sara Zupančič in muzikolog dr. Marko Motnik, ki je predstavil svojo monografijo z naslovom Glasbena pot Sophie Linhart, po sledeh družine Antona Tomaža Linharta. “V tej zanimivi monografiji je avtor na podlagi zelo natančnega pregleda arhivskih in časopisnih virov rekonstruiral usodo Linhartove družine. V zakonu z Jožefo Detela sta se mu rodili dve hčerki, Sophie in Amalia. Za njima se je izgubila praktično vsaka sled do danes,” je najprej povedala Sara Zupančič.
Leta 2017 so v mestnem muzeju v Radovljici, v mestu, kjer se je Linhart rodil, odkrili časopisni oglas, v katerem je bilo zabeležno, da je neka Sophie Heuschober, rojena Linhart, pela na koncertu v Ljubljani leta 1831, bila je tudi častna članica Filharmonične družbe v Ljubljani in Združenja prijateljev glasbe na Dunaju. “Začela se je tako naporna in raziskovalna pustolovščina.” Radovljiški muzej se je najprej obrnil na dunajski arhiv, kjer je bil takrat zaposlen dr. Marko Motnik. Začelo se je dolgo sodelovanje, ki je pripeljalo do izjemne monografije, ki predstavlja neprecenljiv doprinos na muzikološkem, pa tudi širšem področju kulturne zgodovine. “Marko Motnik je tako v njej osvetlil marsikateri manj znani družbeni in glasbeni aspekt na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Rezultat je torej knjiga, ki jo odlikuje izredno jasen in berljiv slog, navedena dejstva pa so skrbno raziskana, razčlenjena in dokumentirana. Knjiga ne predstavi samo življenja Sophie Linhart, temveč je pomembna razprava o glasbenem življenju na Dunaju in v Ljubljani v prvi polovici 19. stoletja,” je sklenila Sara Zupančič.
Dr. Marko Motnik je na večeru najprej predstavil kratko življenje zgodovinarja, pesnika, vsestransko izobraženega razsvetljenca Antona Tomaža Linharta, ki so ga v času življenja precej kritizirali zaradi rabe njegove slovenščine, ki je bila res posebna. Po nenadni smrti (1756–1795) se je vdova Jožefa znašla v kočljivem položaju. Prodala je družinsko hišo v Ljubljani in se z mladoletnima hčerkama Sophie in Amalio preselila na Dunaj. “Usoda teh treh žensk me je nekako nagovorila, imam občutek, da me je tema poklicala, zaradi tega sem se posvetil raziskovanju,” je dejal avtor dr. Marko Motnik.
Knjiga v sedmih poglavjih slika življenje in pripoveduje o še povsem neznanih življenjskih zgodbah Linhartove vdove in njenih hčera. Najprej se je avtor spraševal, kdo je vdovi finančno pomagal, da se je lahko preselila na Dunaj, in sklepal, da je to pomoč dobila od Žige Zoisa, ki je bil Linhartov prijatelj, ali pa od svojih staršev. “Linhartova vdova je bila zelo razgledana in družabna, zelo hitro se je vživela v dunajsko družbo in navezala stike.” Osrednje mesto v knjigi pa je posvečeno hčerki Sophie Linhart, ki posebno izstopa med Linhartovimi potomci. Kot iskana koncertna in operna pevka ter ljubljenka zasebnih glasbenih salonov se je gibala v visokih in uglednih družbenih krogih. “Sophie se je izobrazila pri Antoniu Salieriju in pri Giuseppeju Tomaselliju. Bliskovito se uveljavi na dunajski koncertni sceni kot cenjena koncertna pevka, ljubljenka meščanskih salonov na zelo visokem umetniškem nivoju. Kariera Sophie Linhart se v bistvu začne s tem, da v njenem ozadju stoji veliko oseb, ki ji očitno pomagajo. V njen družbeni krog je sodilo veliko imen glasbene zgodovine, bila je v stiku predvsem s Franzem Schubertom.”
Monografija torej osvetljuje in vrednoti dosedanje razumevanje pomena glasbe v meščanskem okolju ter večplastno predstavlja kulturni utrip Dunaja in Ljubljane v prvih desetletjih 19. stoletja skozi izrazit in doslej popolnoma neznan lik Sophie Linhart.
