Drama, ki nagovarja tudi današnjo družbo
Bralna uprizoritev Cankarjeve drame Kralj na Betajnovi v izvedbi Radijskega odra
Ob 150. obletnici rojstva pesnika, pisatelja in dramatika Ivana Cankarja in 80. obletnici delovanja Radijskega odra je v prostorih okrepčevalnice Zinzendorf na Opčinah zaživela bralna uprizoritev družbenokritične Cankarjeve drame Kralj na Betajnovi. Ustvarjalci Radijskega odra so se znova poglobili v eno najprodornejših slovenskih dram in preverili, kaj nam ta lahko pove danes. Bližina občinstva z igralci je omogočila še intimnejše srečanje s Cankarjevo besedo in glasbo.
Radijski oder je v svoji 80-letni zgodovini večkrat posegel po Cankarjevih delih, je uvodoma pred mikrofonom pojasnila predsednica Radijskega odra Manica Maver. “Že v prvih povojnih desetletjih je za Radio Trst A pripravil radijske izvedbe skoraj vseh njegovih dram. Kralja na Betajnovi je prvič uprizoril v živo leta 1950, nato pa sta nastali še izvedbi leta 1963 in 1974,” je povedala. S ponedeljkovo predstavo so se torej vrnili k delu, ki je že pomemben del zgodovine te skupine, obenem pa tako obeležujejo 150-letnico Cankarjevega rojstva. “Čeprav je bila drama napisana pred več kot 100 leti, se nam njen svet ne zdi tuj. Kantor je človek, ki si je z brezobzirnostjo pridobil bogastvo, ugled in politično moč.” V ospredju Cankarjeve družbenokritične drame je torej lik Kantorja, ki je prepričan, da mu nihče ne more do živega. Drama tako nagovarja tudi današnjo družbo, saj govori o hlastanju po oblasti, o zlorabi moči, o molku skupnosti in o posamezniku, ki si upa reči ne, je dodala predsednica. Po njenih besedah je Kralj na Betajnovi poseben primer tudi za bralno uprizoritev, saj so Cankarjevi dialogi ostri, napeti in izrazito zvočni, značaji se razkrivajo predvsem skozi besede, premolke in način govora. Zunanja omejena odrska podoba pa daje možnost bolje prisluhniti jeziku, odnosom med osebami in spopadu med Kantorjevo močjo ter Maksovo zahtevo po resnici, je sklenila Manica Maver.
Na večeru so bili prisotni številni visoki gostje, med katerimi sta bili konzulka RS v Trstu Nataša Adlešič Barba in državna sekretarka na Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, ki je tudi pozdravila navzoče. “Radijski oder si ob svoji visoki 80-letnici delovanja skoraj ne bi mogel zamisliti lepšega načina praznovanja, kot da ob tej priložnosti da besedo Ivanu Cankarju, saj je literarna zapuščina našega pisateljskega velikana namreč silno žlahtna,” je uvodoma povedala. S svojim ustvarjalnim peresom je pokazal izjemno moč slovenske besede, ki je res beseda praznika in petja, je dodala. Po njenih besedah, ko beremo njegova dela, ne beremo le proze, temveč v njegovih stavkih odseva čudovita melodija poezije. Prav v teh Cankarjevih besedah lahko spoznamo bogastvo in ljubezen do slovenske materne besede in se kot narod samozavestno postavljamo ob bok narodom z največjimi literarnimi velikani. Nazadnje je dr. Helena Jaklitsch svoje misli namenila še delovanju Radijskega odra in ustvarjalcem, zaradi katerih bo, kot je povedala, dokler bodo slovensko govorili oni, slovenska beseda ostajala živa tudi v vsakdanjem življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Nato je napočil čas za bralno uprizoritev Kralja na Betajnovi. Zgodba govori o bogatem in brezobzirnem Jožefu Kantorju, ki si s prevarami in umori želi pridobiti politično moč. Študent Maks Krnec se vrne, da bi razkril njegove zločine. Kljub njegovemu trudu se vaška elita odloči, da bo molčala, ker se boji Kantorja. Zato ta zmaga in postane poslanec. Zgodba pokaže, kako lahko zaradi strahu in molka zmaga zlo. Osrednji vlogi sta oblikovala Andrej Pisani kot Jožef Kantor in Tomaž Susič kot Maks. Nastopili so še Marinka Počkaj kot Hana, Nadia Roncelli kot Francka, Mojca Petaros kot Nina, Mitja Petaros kot Krnec, Romeo Grebenšek kot Župnik, Peter Raseni kot Franc Bernot, Aleksander Krebelj kot Sodnik, Anka Peterlin kot Sodnica, Maruška Guštin kot Lužarica in Marjetica Puntar kot Kantorjeva oskrbnica.
Za dramaturško priredbo in režijo je skrbela Manica Maver, lektor je bil Jože Faganel, za izvirno glasbo je poskrbel Rok Dolenc, tonska mojstra sta bila Samuel Simonovič in Andrej Babič.
