Dan spomina še vedno nagovarja naš čas
V ponedeljek, 27. januarja, so se ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta vsepovsod vrstile slovesnosti, ki so bile letos še toliko bolj občutene, saj obeležujemo 80. obletnico osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Priča smo bili ganljivim prizorom iz tega nemškega koncentracijskega taborišča na Poljskem, v katerem so se nekatere še žive priče tistih grozot poklonile spominu na žrtve in med drugim pokazale neverjeten pogum, da se vračajo v tisti kraj, ki je za vedno in globoko zarezal v njihova življenja. Prizori, ki posameznika ne morejo pustiti ravnodušnega, če za trenutek pomisli, kaj so ti ljudje prestali. Vsi bi morali obiskati nekdanja koncentracijska taborišča, Rižarno imamo tudi v neposredni bližini, in občutiti nelagodje prostora, v katerem ti dobesedno stisne želodec ob razmišljanju o tem, kaj je zmogel človek storiti sočloveku.
Dan spomina je še vedno aktualen, kulturo spomina pa je treba gojiti naprej, še toliko bolj danes, ko odhajajo zadnje žive priče tistih dogodkov in postaja težje ohranjati živ spomin na grozote 20. stoletja. Tvegamo, da bodo posamezne komemoracije postale preveč institucionalizirane, preveč hladne in da se bo pozornost javnega mnenja obrnila drugam … Vedno manj prič, ki bi neposredno posredovale močne spomine na grozote, pa obenem otežuje intenzivnost prenašanja sporočila predvsem mlajšim generacijam, ki jim je to obdobje bolj oddaljeno.
In vendar, danes je še toliko bolj treba izpostaviti pomen dneva spomina, ki ni le intelektualna vaja, ampak poziv k dejanjem za boj proti vsakemu sovraštvu, rasizmu in antisemitizmu, ki še vedno najdejo prostor v naši družbi. Vse to ne zato, da bi politično zlorabljali te dni, ampak da bi preprečili ponavljanje napak, ki smo jim žal priča še danes, ko vojne, ki jih imamo pravzaprav za vogalom, omadežujejo globok smisel spomina na grozote, ki se ne bi smele ponavljati.
Dan spomina torej ni le spomin, temveč univerzalno in vedno veljavno sporočilo za gradnjo boljše prihodnosti, prihodnosti, v kateri ne bo treba dodajati novih dnevov spomina na človekovo zlobnost.
