Čustven skok v preteklost in sočna “kabaretna” igra

V praznično razsvetljenem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica sta veseli december obogatili tudi dve povsem različni gostujoči predstavi. Dne 12. in 22. decembra 2012 je kot darilo za abonente bila na sporedu “socialna komedija” Aldo in Micka, ki je izšla izpod peresa Toneta Partljiča, nastala pa je v koprodukciji Cafe teatra, Cankarjevega doma in Maribora 2012 – EPK. Pod režijsko taktirko Vinka Möderndorferja sta “primorskega Romea in štajersko Julijo” poosebila igralca Renato Jenček in Mojca Partljič. Uprizoritev, v kateri je občutiti neko melanholično ozračje, ob protagonistih Aldu in Micki preleti kar nekaj ključnih obdobij, ki jih je v polpretekli oz. sodobni zgodovini doživela naša domovina Slovenija. Prvi in zadnji prizor se dogajata pod mostom ob Dravi in pomenljivo sklepata celoto. Tam se na tržnici v hudih časih nacističnih in fašističnih let pred drugo svetovno vojno srečata Aldo in Micka: on je pribežnik iz Primorske, kjer gospodujejo črnosrajčniki, ona pa Štajerka s Ptujskega polja, uboga nezakonska hči dninarice, ki se preživlja s prodajo luka – čebule. Najprej se pretvarjata, da sta oba iz premožnih družin, potem pa resnica pricurlja na dan in zbližata se ter zaljubita. Ob prihodu Nemcev Aldo zbeži na Ljubljansko s trdno obljubo, da se bo vrnil. Ona nekaj časa v polomljeni nemščini nadaljuje svoje delo prodajalke, potem pa se vrne domov. Kot dninarica dočaka osvoboditev in postane delavka v Kmetijski obdelovalni zadrugi Ptuj in praodaja luk v Mariboru. Aldo se res vrne k njej, in ker ima lep glas, gre na avdicijo v mariborsko opero in dobi tam službo v zboru. Zaradi tega je presrečen. Na hitro se poročita, da bi dobila stanovanje. Tudi Micka zadovoljno doživlja svoj vzpon na socialni lestvici: iz čistilke v gledališču postane rekviziterka. Leta minevajo, Slovenija se osamosvoji, onadva pa morata zaradi privatizacije iz stanovanja, s pomočjo socialne službe vendarle najdeta prostor v domu za ostarele, a kriza jih prežene tudi iz njega in spet končata pod mostom. Tam na klopci za zmeraj zaspita v pričakovanju župana, ki naj bi jima voščil ob 100. rojstnem dnevu. Njuna življenjska pot, posuta s hudimi preizkušnjami, pa tudi obžarjena z malimi uspehi, in zgodovinski dogodki, ki jih doživita, vodijo gledalca z melanholičnim prizvokom v preteklost, ki ni bila vedno lepa, a njen odsev blesti, ker spomini na mladostne dni pogosto zadobijo rožnat pridih kljub prestanim bridkostim. Njun skupni odhod s tega sveta je grenak, a tudi spokojen zaradi skupnih doživetij, ki se zaradi časovne oddaljenosti zasvetijo v bolj prijazni luči in ogrejejo srca. Vsekakor je to lepa, topla predstava, v kateri se pokažeta igralska moč in izrazni razpon obeh igralcev, ki se iz mladostnikov, polnih energije, kar se da spretno – predvsem Partljičeva – v kretnjah, mimiki, gibih prelevita v ostarel, a še zmeraj ljubeč zakonski par, ki drug brez drugega ne more ostati v “tej solzni dolini”.
Druga predstava Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta (Non era la quinta, era la nona) Alda Nicolaja (1920-2004), enega izmed najbolj pomembnih italijanskih dramatikov druge polovice dvajsetega stoletja, je bila na sporedu v petek, 21. decembra, in je bila povsem drugačna uprizoritev. Premiero je v mojstrskem prevodu Srečka Fišerja doživela v Gledališču Koper v oktobru 2012 in je v režiji in scenografski zamisli Jake Ivanca ter dramaturškem branju Andreja Jakliča zadobila vročega, temperamentnega mediteranskega duha v izvedbi treh igralcev, ki so pokazali tudi svoje pevske in plesne vrline. Blesteči komedijanti so bili Igor Štamulak (Bruno), Lara Jankovič (Eva) in Rok Matek (Mario), protagonisti tipičnega ljubezenskega trikotnika, v katerem vleče vse niti Eva, ki prekipeva od energije, želi biti v središču pozornosti, vse bi rada obvladovala. Ker se je naveličala svojega sicer dobrodušnega moža Maria, ki je nekako vdan v usodo živeti ob taki ženi, išče naivnega moškega, ki bi se zatreskal vanjo in bi z njim po mili volji lahko izvedla umor moža, da bi se polastila njegove dediščine in živela naprej z ljubimcem. Vse, česar se loti ob tej svoji želji imeti vse pod kontrolo, se izkaže kot škoda za tistega, ki ima kaj opraviti z njo. Nerodnega, v svoje samsko življenje zaverovanega Bruna sreča na plaži in ga ujame v svoje mreže: ubožec mora ves polomljen v bolnišnico zaradi prometne nesreče, ki jo je sama zakrivila, potem še v zapor, zaradi Evinega pričevanja, da je bil on za volanom, ker sama hoče rešiti svojo kožo. Nato ga spravi v norišnico, da bi ga rešila zapora … Kljub vsemu pa se Bruno zaljubi vanjo in ona mu predlaga razne variante, kako naj umori njenega moža. Ko se “nasprotnika” seznanita, se stvari zasukajo popolnoma drugače, saj se oba moška odločita se je dokončno znebiti. Zabavna komedija, z veliko nepričakovanimi obrati in smešnimi situacijami sicer z grenkobnim priokusom, je prepredena z glasbo v živo – za klavirjem sedita Davor Hercog, avtor priredb in glasbe, ali pa Joži Šalej -, pa tudi s koreografskimi koraki Mihe Krušiča. Pri odrasli publiki, ki so ji dobro znane popevke iz zlatih časov sanremskega festivala, se predstava priljubi tudi zaradi izredno dognanih, posrečenih slovenskih prevodov slovitih pesmi Domenica Modugna Nel blu dipinto di blu, Piove / Ciao, ciao bambina, Mine in Alberta Lupa Parole, parole, ki sta jo pred tremi desetletji v priredbi Elze Budal pela Elda Viler in Boris Cavazza, Ornelle Vanoni L’appuntamento in Adriana Celentana Storia d’amore, Sono simpatico in legendarna Il ragazzo della via Gluck, s katero se pravzaprav začne razvijati vsebina. Pesmi je z imenitnim čutom za zven besed, vpetih v glasbeno podlago, poslovenil dr. Igor Saksida. Nadih burlesknosti uprizoritvi dajejo tudi pisani kostumi, čudovito ujemajoči se z značajskimi potezami protagonistov.
Od časa do časa gledalci res potrebujemo takih lahkotnejših predstav, pa čeprav je ta prežeta s “črnim” humorjem in pridihom kriminalke. Publika jo je na novogoriškem odru zelo dobro sprejela in se z dolgotrajnim ploskanjem zahvalila igralcem za približno poldrugo uro gledališke sprostitve.
IK

SNG Nova Gorica – Dve gostujoči predstavi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme