Cenjeni prijatelji in dobrotniki mojega misijonskega dela v Afriki, dragi domači!

Pismo z Ekvatorja Misijonar p. Danilo Lisjak

Prisrčno pozdravljeni z ekvatorja oziroma 50 km severno od črte, ki nas deli na Jug in Sever. Covid-19 (26. 12. 2020 sem bil odpuščen iz bolnišnice v Gulu) me je zaznamoval na svojski način in potreboval sem ‘domačo oazo izolacije’ celih pet mesecev v domovini. Hvala vsem, ki so/ste to razumeli in mi pomagali. V ta čas sem vključil praznovanje 40. obletnice mašniškega posvečenja, 70. rojstni dan in 35 let dela v misijonih; praznovanja v družbi šestih bratov in sester, sobratov salezijancev in mnogih laičnih sodelavcev v mojih misijonih od Konga, Burundija, Ruande do Ugande. Skupaj s sovaščani Saksida nam je uspelo postaviti dolgo željeno vaško kapelico, posvečeno Mariji Materi Cerkve (v treh nišah so znamenja Marije, sv. Jožefa in Usmiljenega Jezusa s. Kowalske). Blagoslovitev na samo misijonsko nedeljo, 24. 10. 2021, ob prisotnosti izvajalcev, dobrotnikov, vaščanov in župnika Boštjana z okrog 200 gosti ostaja nepozaben dogodek v srcih vaščanov in v meni. Zahvala Bogu za vse rešitve iz vojn in begunstva, izpod vlaka ter zahvala vaščanom za pripadnost Cerkvi. Kakšno nedeljo v septembru in oktobru sem se rad odzval povabilu sobratov župnikov na ‘poživitev’ misijonske zavesti v njihovih župnijah. Hvaležen sem zdravnikom za potrebno ‘revizijo’ in tudi, da sem smel biti cepljen (v Ugando prihaja cepivo šele od oktobra 2021 dalje) in se mogel vrniti 30. 10. 21 prek beneškega in bruseljskega letališča. Bilo je nekako sobotno leto, ki sem ga načrtoval po covidni ozdravitvi na začetku 2021; po vrnitvi iz Gome v Kongu, kamor sem bil povabljen na slavja ob 40. obletnici prisotnosti salezijancev v mestu pod vulkanom (prva erupcija je bila 2002 in z bratom Vilkom in 300 pocestnimi fanti smo bežali pred lavo, ki je pokončala doberšen del mesta, in spet letos 2021), kjer me je Previdnost ‘ponucala’ skupaj z mnogimi prostovoljci iz Slovenije in bratom Vilkom Poljanškom vse od leta 1987, Goma je imela 2006 približno 300 tisoč ljudi, danes jih je blizu 2 milijona! Dar sobotnega leta sem načrtoval v domačem okolju Prokure sester avguštink v Kampali, kjer poleg inštrukcij (‘aggiornamento’) nudim skupnosti mašniško pomoč in sem deležen potrebne oskrbe. Počitnice so navrgle tudi tri projekte – delo -, ki jih skušam v teh dneh ‘zagnati’. Tudi cerkev sv. Janeza Boska, ki mi ostaja kot dolg in obljuba iz Konga. Ni strahu, da bi ostal križem rok! Sporočilo današnje 4. adventne nedelje je veselje ‘ob obisku in srečanju’ dveh oseb, ki sta v enakem življenjskem položaju: Elizabete in Marije. Njuno veselje ob srečanju postaja veselje in dar za človeštvo in posebno za zgodovino krisjanov, za vse tiste, ki brez strahu zapišemo ‘po Kristusu’ in pred Njim. V ta kontekst prelomnih časov, ki jih napovedujeta dve materi na prelomnici zgodovine, ki z približajočim rojstvom Janeza-Glasnika in Jezusa-Odrešenika, se začenja skrivnost odrešenja človeštva in s tem božične zgodbe, ki osrečuje vsako leto dobršen del človeštva. Božična zgodba, ki zaiskri otroške oči in radovednost, seže v srce starčku in tudi nam, ki sestavljamo ‘svet pridnih’, ‘ustvarjalnih’ in močnih sodobnikov. Res smo pred veličino in darom življenja vsi prej skromni in majhni. Vleče nas nazaj v družino, v čas naše mladosti, v čas odkrivanja sveta in tudi Svetega, hrepenenja, bližine in miru, tihote in zbranosti ter zavarovanosti. Božič je na poseben način praznik afriškega človeka, ki je bolj odprt za sprejemanje življenja. Vsak otrok je božji dar. Tudi od tistih okrog 100 tisoč ‘ekstra’ pridobljenih – v času covida, ko so otroci rojevali otroke – kot rezultat ‘baby booma’, nihče ne bo zavržen. Vsak bo sprejet z veseljem in na neki način preskrbljen. Ko sem med obiskom v Kongu minulega novembra sestopal po uničeni poti med bananovci in kavovci, sem prijatelju duhovniku rekel: ‘V teh 2 km sem srečal več otrok, kot mi jih je bilo dano krstiti v 35 letih!

Skrivnost smrtonosne ‘kitajske bolezni ‘je v zadnjih skoro dveh letih terjala milijone žrtev, človeških življenj. Tudi med Slovenci. V Ugandi jih je umrlo zaradi covida okrog 2.800 na 40 milijonov prebivalcev. V molitvi smo z njimi in predvsem smo hvaležni Bogu za preživetje, za golo življenje! Po vsem tem, kar živimo, slišimo in trepetamo v nemoči pred boleznijo, smo mnogi med nami postali drugačni. Marsikatera vrednota je spet prišla na pravo mesto v našem vsakdanu. ‘Vse je za nekaj dobro’, so pravili nekdaj. Mnogi si drznejo celo šteti nedeljnike pri mašah.

Božično drevo in jaslice bodo v cerkvah in domovih tudi letos. Naj ostanejo vsebina, bližina, globina misli, veselje in ljubezen! Bodi takšen naš letošnji Božič! V skrbi za svoje in bližnjega zdravje v novem letu 2022. V zaupanju in veri.

Hvaležni Danilo, misijonar,

na četrto adventno nedeljo

Preberi tudi

Posvojitev na daljavo

Kristjani in družba

V pričakovanju

Kristjani in družba

V pričakovanju

08.01.2022
Tudi starost je lahko koristna

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme