Božja beseda danes

Piše: Jana Barba

Katoliška biblična revija

Božja beseda danes je katoliška biblična revija, ki jo izdaja Zavod Biblično gibanje s podporo SŠK in izhaja trikrat letno. Njen glavni urednik je dr. Maksimilijan Matjaž, odgovorni urednik pa dr. Samo Skralovnik iz Maribora.

V teh dneh je izšla nova poletna številka revije, ki je posvečena dialogu – tako s podobnimi kot z različnimi. “Dialog je napor, a hkrati blagoslov. Velikokrat se zdi, da je neuspešen, da se dogaja med gluhimi in slepimi. Vendar se zanj splača truditi – ker nas presega, ker je utemeljen v Njem, ki ‹se ne kesa svojih milostnih darov in svojega klica› (Rim 11,29). Ker se odvija po logiki pšeničnega zrna”, piše v uvodniku škof dr. Maksimilijan Matjaž.

Dr. Matjaž opozarja, da se moramo kristjani počutiti izzvane v današnjih razmerah, saj nas evangelij zavezuje k aktivnemu iskanju novega – “Iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo” (Mt 7,7) – ter h kritičnemu presojanju različnih pojavov – “Nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno” (Rim 12,2). Spomni nas na junijsko katehezo papeža Frančiška in aktualnost pisma Galačanom v povezavi s pridigarji današnjega časa, ki ne priznavajo dialoga in se imajo za edine varuhe resnice ter se želijo vrniti v preteklost. Učenje apostola Pavla v Pismu Galačanom nam bo po papeževih besedah pomagalo razumeti, po kateri poti naj gremo. Članek približa temeljno vsebino Pavlovega evangelija, ki mu je bil razodet in o čemer govori Pismo Galačanom. Iz njega so se rodila krščanska občestva vernikov, ki se zavedajo daru evangelija in se kažejo v svoji odprtosti, vključevanju drugega in dobrodelnosti. Pavel takšno občestvo imenuje “velikodušno, svobodno, neoporečno občestvo” (2 Kor 9,12-13). To občestvo ni sad lastnega napora, temveč svobodnega sprejetja daru novega življenja, ki nam je v Kristusu podarjeno. Živimo ga, ko smo ga sposobni osvobojeni deliti z drugimi, ali s Pavlovimi besedami, ko smo pripravljeni “nositi bremena drug drugemu” (Gal 6,2).

Podrobno proučevanje Pisma Galačanom je v preteklem šolskem letu zaposlovalo udeležence biblične šole, ki jo vodita prof. Maksimilijan Matjaž in prof. Samo Skralovnik. Biblična šola je odprta in dostopna vsakemu po zoomu.

V rubriki Pogovor s prijateljem božje besede vsakič predstavijo, kako pomembno je za nekoga Sveto pismo in kako ga ta konkretno uporablja. Tokrat v pogovoru z dr. Alešem Maverjem, ki ga je pripravil dr. Samo Skralovnik, izvemo, da je zanj kot vernika ključna zgodovinskost vstajenja. Kot profesor staroveške zgodovine in latinščine na mariborski Filozofski fakulteti veliko raziskuje in med drugim pojasnjuje, da je osnovno poznavanje teksta Svetega pisma pogoj za razumevanje zgodovine ter ugotavlja, da se je stopnja seznanjenosti s svetopisemskimi vsebinami v zadnjih desetletjih povsod v zahodnem svetu zmanjšala.

Stalna sodelavka revije, biblicistka prof. dr. s. Snežna Večko, v rubriki Mali ključi Svetega pisma tokrat predstavi pojem Jagnje postane služabnik. Zapis bralca uči, kako bi mogel lažje brati in razumeti Sveto pismo. Rubrika Razlaga odlomka božje besede ponudi vsebino za poglobitev in molitev. Dr. Matjaž Celarc je osvetlil knjigo preroka Izaija in njegovo posebno mesto ne le za judovski, temveč tudi za krščanski svet, kar je dodatno potrjeno z nazivom “peti evangelij”. Izvemo, da so iz knjige preroka Izaija kristjani črpali vsebino za razumevanje osebe Jezusa in istovetnosti svoje skupnosti (prim. Pismo Rimljanom). Anja Kastelic pa ob odlomkih, ki prikazujejo boj med Judi – pismouki in starešinami postave ter Jezusom, razmišlja, ali je možen dialog, ter poudari, da je to edina pot, za katero nas usposablja Odrešenik. Ni najtežje sprejeti osvoboditve in odrešenja, najtežje je ostati svoboden in živeti v skladu z novim življenjem.

Nova rubrika Božja beseda v podobi predstavi, kako Božjo besedo meditira skozi umetniške upodobitve akademski kipar Lan Seušek. Teja Omerzel predstavi konkretne predloge za osebno delo na temo “Kako izzivom reči da?” Gregor Čušin, izhajajoč iz svojih izkušenj odraščanja ob starejšem bratu in treh sestrah, razmišlja o Judih kot starejših bratih.

Br. Jan Dominik Bogataj odgovarja, ali so bili cerkveni očetje antisemiti. Kot najsvetlejši zgled sodelovanja z Judi je izpostavljen Hieronim, ki je prav z njihovo pomočjo prvi prevedel Sveto pismo iz hebrejščine. Predstavi pa tudi zadnja arheološka odkritja, ko so izraelski raziskovalci odkrili zvitke z besedili Malih prerokov Zaharije in Nehemija, najverjetneje iz 1. stoletja po Kr.

Izet Veladžić približa svetopisemsko osebo Ahitofela – starozaveznega Juda Iškarjota.

V reviji najdemo tudi rubriko Smejati se s Svetim pismom, v kateri tokrat Samo Skralovnik predstavlja skeč Čista lopata in govori o babilonskem stolpu. Primož Erjavec predstavlja dialog papeža Frančiška z judovstvom in navede 5 konkretnih primerov sistematičnega dialoga, od obiska rimske sinagoge do različnih nagovorov. Članek nas spomni na koncilsko izjavo Nostra aetate, ki je začrtala pot ponovnemu odkrivanju judovskih korenin krščanstva. Ob 55. obletnici izida tega koncilskega dokumenta je aprila letos v Sloveniji potekal odmeven mednarodni simpozij, o katerem poroča Jana Podjavoršek.

Božja beseda more preoblikovati in spreobračati, kadar ob njej molimo, kar ponazarja občestvena molitev, ki jo pripravlja Združenje Delavnic molitve in življenja.

Predstavljeni sta dve novi knjigi: Iz besede Maksimilijana Matjaža, ki je izšla pri Družini, in Fortunacijan Oglejski: Razlaga evangelijev, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Na revijo se je mogoče naročiti po pošti na naslovu gibanja in uredništva (info@biblicnogibanje.si). Priporočen je prostovoljni dar za pokritje stroškov izhajanja revije. Prisotni so na facebooku, njihova spletna stran je www.biblicnogibanje.si.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme