Božične pesmi so na Jazbinah segle v globino src
V cerkvi Marije Pomočnice na Jazbinah so se 27. decembra 2025 oglasile nežne, s sporočilnimi vsebinami prežete božične pesmi, ki bogatijo našo nabožno glasbeno skrinjico. Tradicionalni koncert sta priredila Župnija Števerjan – Jazbine in Cerkveni pevski zbor Jazbine. Duša tega božičnega srečanja v glasbi z naslovom Božič v pesmi je bil – kot vedno – pevovodja, organist in zavzet pevec Zdravko Klanjšček, ki zna s svojim navdušenjem za glasbene prireditve omrežiti svoje nekdanje in druge pevce. Tako jih je tokrat zbral od vsepovsod in jim dal zgovorno ime Glasovi od vseh vetrov.
Na koncertu je pevovodja želel ovrednotiti zlasti naše domače literarne ustvarjalce in glasbenike. Najprej se je pred oltarjem namestila moška vokalna skupina, ki se je z uvodno pesmijo Noč majjasnejša najlepša poklonila naši dragi pesnici Ljubki Šorli (1910-1993) in glasbeniku Lojzetu Bratužu (1902-1937). Sam pevovodja Zdravko Klanjšček je uglasbil pesem omenjene priljubljene pesnice Božično pričakovanje. Ubald Vrabec (1905-1992) je avtor pesmi Ura je polnoč, v priredbi Franceta Cigana (1908-1992) pa so pevci zapeli Tiho vlada sveta noč. Po dolgem času so pozorni poslušalci lahko spet slišali pesem Polnoč je, ki jo je na besedilo Tomeka Vetriha (1948) uglasbil mnogo prerano umrli dr. Mirko Špacapan (1953-2007), ki je bil poleg zdravniškega poklica in dela v družbenopolitično korist zamejskim Slovencem ves predan glasbi. Ivan Laharnar (1866-1944) je pa avtor pesmi Blešče se zvezdice nocoj, s katero je moška vokalna skupina sklenila svoj nastop.
Pevcem – med njimi so solistične dele zapeli Matija Faganel, Luca Raccaro in Martin Srebrnič – so se pridružile pevke, med katerimi je bila tudi Zdravkova hčerka Emanuela, ki je za božične praznike priletela naravnost iz Barcelone, kjer prebiva že veliko let, a se zmeraj rada vrača v domače kraje, na katere jo razen domačih in znancev veže tudi ljubezen do slovenske pesmi. Mešana vokalna skupina, v kateri je s svojim zvenečim, lepo kultiviranim glasom solistično zapela mlada Ivana Jug – poleg nje se je v solu oglasil bolj zreli glas Emanuele Klanjšček – je za uvod zapela Sveto noč Ljubke Šorli v uglasbitvi Mirka Fileja (1912-1962), duhovnika, glasbenika, kulturnega delavca, ki si je v daljnih 50. letih prejšnjega stoletja zamislil božični koncert na štefanovo v goriški stolnici. Bila je noč je naslov pesmi, ki jo je na besedilo Vinka Beličiča (1913-1999) uglasbil Ubald Vrabec. Za njo sta si sledili znani Raduj, človek moj (Radoslav 1867 – Leopold Cvek, 1814-1896) in Angelsko petje Ignacija Hladnika (1865-1932), ki ob božičnem času vselej plemeniti naše mašne daritve. Zvrstili sta se še Zveličar nam se je rodil (Vavken Sicher) in Otrok v božični noči, ki je izšla izpod pesniškega peresa Aleksija Pregarca (1936), na glasbeno črtovje pa jo je namestil nedavno umrli Aleksander Vodopivec (1932-2024). Na koru je ubrano petje na orglah zanesljivo spremljala glasbena pedagoginja in pevovodkinja Damijana Čevdek Jug.
Koncertno vzdušje se je ob koncu prelilo v srčno zahvalo Bogu. Župnik Marijan Markežič je vodil kratko bogoslužje z blagoslovom z Najsvetejšim. Mehko, božajočo “uspavanko” Sveta noč, brez katere si slovenski verniki ne moremo zamišljati božičnega praznika, so skupaj s pevci pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapeli tudi poslušalci. Tako se je v kar najlepšem vzdušju končal zelo občuten koncert v majhni, a nadvse prijazni cerkvici na gričku, v kateri so dela akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja (1950), freska Čudež v Kani Galilejski in 19 poslikav Skrivnosti rožnega venca.
