Borštnikov prstan se blešči na roki Nataše Barbare Gračner, glavni nagradi sta šli MGL-jevi predstavi Kazimir in Karolina

Letošnje štirinajstdnevno umetniško dogajanje jubilejnega, 60. gledališkega festivala Borštnikovo srečanje, osrednjega slovenskega dramskega in postdramskega festivala tekmovalnega značaja, ki ga prirejajo od l. 1966 in je v zadnjih letih z gostovanji tujih gledališč in s tujimi člani strokovne žirije krepko prestopil slovenski gledališki prostor, se je končalo v SNG Maribor 6. junija s svečano podelitvijo nagrad. Sklepno slovesno prireditev tega festivala, poimenovanega po prvem slovenskem poklicnem igralcu, režiserju, dramatiku in pedagogu Ignaciju Borštniku (1858-1919), je režijsko, koreografsko in glasbeno konceptualno podpisala koreografinja in režiserka Valentina Turcu (1974).

Najpomembnejšo nagrado v življenju igralca, Borštnikov prstan, je letos prejela gledališka igralka Nataša Barbara Gračner, prva dama SNG Drama Ljubljana, za svoje dosedanje ustvarjanje na gledališkem odru. S svojim obsežnim opusom, 200 gledališkimi, filmskimi in televizijskimi vlogami, je vtisnila močan pečat v delovanje slovenskega gledališča v zadnjih tridesetih letih. Ena izmed najbolj cenjenih slovenskih igralk je prepoznavna po visoki artikulaciji izraznih sredstev, ki jo odlikujejo poglobljena natančnost izvedbe z lucidno samorefleksivno noto, tankočuten posluh za odrski govor in mogočno preigravanje čustvenih stanj. Svoj čustveno podani nagovor ob prejetju prstana je končala s prošnjo za minuto molka za nedolžne žrtve teh nesmiselnih vojn.

Selektorica Ajda Roos si je ogledala okrog 120 predstav, ki so bile premierno uprizorjene v letu 2024. V tekmovalni program jih je uvrstila 11. Med njimi je bila tudi predstava Ubesedovanje Pier Paola Pasolinija v režiji Jana Krmelja in izvedbi SNG Nova Gorica. Izbrane predstave je ocenila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Mojca Jan Zoran, Tomislav Zajec, Maria Säkö, Peter Rak in Evelin Bizjak. Nagrade so podelili soglasno. Zapisali so, da neposredno angažiranih projektov z jasno razvidno topiko in kritično noto je bilo bolj malo, zato pa toliko več premišljeno strukturiranih refleksij. Pomemben doprinos festivalu so dale tudi domiselne inscenacije del klasične slovenske literature ob izvirnih režijskih, dramaturških in koreografskih prijemih ter predvsem izjemnih igralskih stvaritvah. Tovrstni projekti kažejo na vitalnost slovenskega gledališča in so odlični obeti za prihodnost.

Predstava Mestnega gledališča ljubljanskega Kazimir in Karolina, ki jo zaznamuje izjemna kompleksnost igralskih, koreografskih in scenskih prvin, kombiniranih z neštetimi natančno sinhroniziranimi detajli, kar tako protagoniste kot občinstvo posrka v frenetičen vrtinec dogajanja, je prejela Borštnikovo veliko nagrado za najboljšo predstavo, njena režiserka Nina Rajič Kranjanc pa za režijo. Režiserka je dramsko predlogo Kazimir in Karolina uspela na radikalen način razstaviti in ponovno sestaviti v navidezno kaotičen tempo dogajanja, ki pa kljub izjemni dinamiki in številnim zastranitvam ohranja svojo notranjo koherentnost in nagovarja z določenimi družbenimi vprašanji tako iz historičnih kot aktualnih premis. Izpostavlja predvsem fenomen manipuliranih in manipulatorjev, ki očitno eksistira kot univerzalen in brezčasen pojav. Pri tem ne ostaja na abstraktni generalni ravni, temveč reflektira tudi in predvsem osebne in intimne človeške šibkosti, slabosti in naivnosti, so zapisali žiranti.

Borštnikove nagrade za scenografijo je bil deležen Igor Vasiljev za scenografijo predstave Nebesje v produkciji SNG Drama Ljabljana. Scena je hkrati odrska instalacija, ki s svojim notranjim življenjem prinaša reminiscenco nedolžnosti, in grozeča arena, ki jo za zgodbo o boju proti ženski represiji boleče dolgo pripravljajo same protagonistke, je menila žirija.

Borštnikovo nagrado za izvirno dramsko besedilo je prejel Tibor Hrsa Pandur za predstavo Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije v produkciji SLG Celje. Večgeneracijsko delo povezuje Shakespearove kraljevske drame z dogodki iz angleške zgodovine in jim dodaja sodobno perspektivo. Ponudi skupni prostor in igrišče tako gledališkim ustvarjalcem kot občinstvu, kjer lahko merijo Shakespeara in njegove uvid(e) soočajo s sodobno resničnostjo.

Borštnikovo nagrado za mlado igralko so podelili Živi Selan za igro v predstavi Boj na požiralniku v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. V pretresljivem svetu tega slovenskega klasika, kjer je vprašanje preživetja hkrati tudi vprašanje notranje moči, je izvedba Žive Selan v predstavi Boj na požiralniku performativno čista v svoji zadržanosti ter čustveno prisotna in pretresljiva v izvedbi.

Štiri enakovredne igralske nagrade so prejeli Polona Juh za vlogo v predstavi Prah in Klemen Kovačič za vlogo v osemurnem solo performansu Agmisterij v produkciji Bunker Ljubljana, Darji Reichman za vlogo v predstavi Boj na požiralniku v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj ter Ivanu Peternelju za vlogo v predstavi Kje mi živimo v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Melara.

Borštnikove nagrade za kostumografijo v predstavi Kazimir in Karolina v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega se je veselila Marina Sremac, Borštnikove nagrade za koreografijo pa Klemen Kovačič, Nik Žnidaršič in Maša Radi Buh za koreografijo v predstavi Agmisterij (zadnjič) v produkciji Bunker Ljubljana.

Posebno nagrado je strokovna žirija dodelila ustvarjalcem uprizoritve Kosmačevega dela Balada o trobenti in oblaku v režiji Žige Hrena in koprodukciji Mini teatra ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.

Čestitke vsem nagrajencem! Škoda le, da ni med njimi nobenega gledališkega umetnika iz primorskih gledališč.