Goriška

Bogastvo in privlačnost gregorijanskega korala

Bogastvo in privlačnost gregorijanskega korala

Gorica / Tečaj, projekt DVS Bodeča Neža, je vodila s. dr. Susi Ferfoglia

Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža, ki jo vodi Mateja Černic, je v letošnji res bogati sezoni organizirala tudi mojstrski tečaj o gregorijanskem koralu, ki ga je vodila s. dr. Susi Ferfoglia, docentka na Papeški Univerzi Janeza Pavla II. v Krakovu. Prvi del je potekal v prvih dneh marca letos, drugi pa sredi julija. Projekt, ki je nastal v sodelovanju s PD Vrh Sv. Mihaela, Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica in z združenjem USCI Furlanije Julijske krajine, je kronal glasbeni dogodek v goriški stolni cerkvi v petek, 20. julija.
Koncert te zelo stare glasbe je bil za Gorico prava novost in je privabil kar veliko ljudi (ne samo iz Goriške), pa čeprav je potekal sredi poletja. Navzoči so bili ljubitelji lepega: ljubitelji glasbe, med njimi tudi glasbeniki in strokovnjaki, pa tudi ljubitelji duhovnosti v glasbi, saj gregorijanski koral je (tudi) molitev, izraz pristnega verovanja, ki je dozorel v prvem tisočletju krščanstva v poglobljenem duhovnem izkustvu svojih ustvarjalcev.
Poleg deklet skupine Bodeča Neža, ki so tudi v interpretaciji te arhaične glasbene govorice pokazale svojo visoko kakovostno raven, sta nastopila tudi moška vokalna skupina, ki je nastala ob tej priložnosti, in tržaški stolni organist Riccardo Cossi, ki je posamezne napeve povezoval z vrhunskimi orgelskimi improvizacijami. Pevce je pripravila s. Susi Ferfoglia, po rodu iz Doberdoba, ki je gregorijansko petje vzljubila na Poljskem, kjer tudi živi, je uvodoma povedala pevka Giulia Černic. S. Susi je v predstavitvi koncertnega sporeda povedala, da je gregorijanski koral povezan s srednjim vekom, z benediktinci, z menihi, z molitvijo. “Nastal je v tišini samostanskih zidov. In molitev nas vodi v tišino, v kontemplacijo”. Ne poznamo ne imen tistih, ki so te melodije zapisali, in niti točnega časa, v katerem so nastale. Vemo le, da so nastajale skozi stoletja in da vse do 10. stol. niso bile zapisane, temveč so jih prenašali iz roda v rod, od učitelja do učenca. Cerkveni oče sv. Irenej Lyonski je trdil, da se glasba lahko le prenaša in z njo tudi vera. To je bila “kultura spomina”. Na tak način so se te melodije ohranile vse do danes. Prvi primeri zapisa teh melodij so bili v 9. oz. 10. stoletju, ko je gregorijanski koral nastal kot spojitev med staro rimsko in galikansko liturgijo. Ker je gregorijansko petje vezano na liturgično leto, je bil tudi raznoliki program goriškega koncerta razdeljen na štiri dele, ki so ponazarjali različna obdobja cerkvenega leta. Izbrane so bile različne skladbe (med njimi antifone, introitusi, graduali, himne itd.), povezane z Adventom, Božičem, postom in Veliko nočjo. Pevke so začele s sedmimi antifonami (t. i. velike antifone “O”), ki se izvajajo v tednu pred Božičem. Sledili so božični (med njimi tudi znani Hodie Christus natus est in Puer Natus) in postni korali. Program so sklenili štirje napevi iz velikonočnega časa in antifona Salve Regina.
Neobičajen in zanimiv, zelo kakovostno pripravljen in zastavljen glasbeni večer je zbrane poslušalce zelo navdušil. V gregorijanskem koralu ne izstopajo ne posameznik ne njegov glas, pomembna je enovitost in zlitost skupnega tona. Petje je navidez “suho” in dolgočasno, a samo navidez. V resnici je lepo že zato, ker je “le” bistveno, saj ga sestavljajo človeški glas, beseda in melodija. Gregorijanski koral lahko tudi imamo za izhodišče razvoja evropske umetne glasbe, čeprav nima veliko skupnega z večglasnim petjem, ki smo ga vajeni in ga radi poslušamo na najrazličnejših prireditvah ali zborovskih revijah. In vendar je to glasba, ki ima svoj čar, privlačuje. Poslušalca pomirja, v njem “vžiga” duha, vzbuja žejo po presežnem, večnem. Prebuja in pospešuje molitev v tistem, ki mu je ta naravna in potrebna. Kot dihanje. Kot bitje srca. Pete molitve, prežete s starodavno vzvišenostjo, ne kalijo notranjega miru, temveč poslušalca duhovno krepijo, razsvetljujejo njegova ušesa, njegov um, njegovo srce.

DD

Slike

25.07.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!