“Bodimo ponosni, da smo kristjani!”

Goriško-tržaško romanje na Barbano

V laguni med Oglejem in Gradežem sta na otoku zadonela slovenska molitev in pesem. Slovenski romarji iz Goriške in Tržaške – nekaj jih je prišlo tudi iz Kanalske doline – so namreč Mali šmaren, praznik rojstva Device Marije, v soboto, 9. septembra 2023, praznovali na Barbani. Do Gradeža so se v jutranjih urah pripeljali z dvema avtobusoma in številnimi osebnimi avtomobili, nakar so z ladjico v sončnem poznopoletnem dnevu dospeli do otoka, kjer stoji priljubljeno Marijino božjepotno svetišče.

Slovesno somaševanje je tokrat vodil zlatomašnik in vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji g. Anton Bedenčič z Opčin. Ob njem so stali eden glavnih organizatorjev romanja, p. Jan Cvetek iz Gorice, msgr. Renato Podbersič iz pastoralne enote Soča-Vipava, doberdobski župnik g. Ambrož Kodelja, misijonar in naš sodelavec p. Danilo Lisjak, g. Tomaž Kunaver od sv. Jakoba v Trstu in msgr. Giuseppe Baldas. Posebno lepo je bilo videti veliko skupino mladih ministrantov iz Goriške.

Po začetni pesmi Zlatomašnik, bod’ pozdravljen, ki so jo odpeli goriški cerkveni pevci ob orglanju Davida Bandlja (ljudsko petje je vodil Silvan Zavadlav), se je glavnemu mašniku uvodoma pred mikrofonom zahvalila Katja Volpi, ki je poudarila, da je duhovništvo “velik dar, ki ljudem odpira vrata v nebo. Poučuje, tolaži, včasih – tudi to potrebujemo – vzgaja, spodbuja, opominja in graja”. Nanj se je obrnila s prošnjo, da bi romarje nagovoril in jim podelil blagoslov, da bomo “lažje kos izzivom, ki nam jih prinaša ta svet, naš vsakdanjih, da bomo ohranili dragoceni dar vere in pogumno vztrajali v dobrih delih”.

Zlatomašnik je v homiliji spodbudil navzoče, naj se zavedajo, da smo po krstu Božji izvoljenci, da smo postali sveti, ker nas je Bog posvetil, da smo od Boga ljubljeni. “To nam daje upanje, širino in veselje v tem čudnem, viharnem svetu.” Razvile so se znanost, umetnost in tehnika, premalo pa skrbimo za medčloveške odnose, da bi bili popolnejši, bolj sveti, bolj bratski. In vendar nas prav medčloveški odnosi najbolj osrečujejo, so temelj Božjega kraljestva. Težave današnjega časa so tudi moderne ideologije, ki hočejo uničiti ne samo krščanstvo, ampak gredo še globlje, želijo uničiti to, kar je nravno, položeno v človeško naravo, ki je povezana s skrivnostjo vesoljskih zakonov, je dejal g. Bedenčič. Če začnemo podirati te zakonitosti, bomo uničili človeka in njegovo dostojanstvo.

“Z učlovečenjem je Bog preko Marije stopil v človeško naravo in zgodovino.” Težko je to razumeti, če ne sprejmemo veličine Božje ljubezni. Izbral je Marijo, preprosto dekle, ki je Jezusa spremljala v njegovi rasti. Sama je počasi odkrivala, kdo je Jezus resnično bil. Romala je v Jeruzalem in spoznala, da je v njenem sinu Jezusu Kristusu sam Bog. V sinu je “odkrivala podobo Boga ljubezni, ki se ne kupuje, ampak nam je dana”. Odkrila je drugačno podobo Boga, ki ljubi vsakega človeka in ki zanj da tudi življenje. Jezus ne umira za pravične, ampak za grešnike: “Če se imamo za pravične, ni umrl za nas.” Bog je Marijo poklical po imenu in ona je odgovorila. Tudi vsakega izmed nas kliče po imenu; v Božjem načrtu, ki nas usmerja, najdemo smisel. Velikokrat se zatekamo k Mariji v nebeških višinah, in vendar je ona živela na zemlji, je naša učiteljica, vero je poglabljala v času Jezusovega življenja in po njegovi smrti. “Če bomo hodili po tej poti, bomo prišli do prave vere, znali bomo resnično razumeti Marijo, odkrili bomo veličino Boga ljubezni.” Marija je devica in mati, v njej vsaka žena zadobi najčistejšo in najvišjo identiteto. Mladi rodovi danes potrebujejo podobo modre ženske, ki je povezana z Bogom. Marija je bila soudeležena v Kristusovem življenju in odrešenjskem načrtu, sodelovala je tudi za apostoli. Tudi mi moramo biti danes po krstu soudeleženi v odrešenjskem procesu. “Bodimo ponosni, da smo kristjani! Veselimo se tega! Čudovito je, ko spoznamo globino naše vere.”

V popoldanskem delu romanja so verniki pod vodstvom p. Jana v bližnjem gozdičku, kjer stoji kapela prikazovanj iz leta 1854, na kraju, kjer naj bi po tradiciji leta 582 našli Marijino podobo, odpeli še litanije Matere Božje. In v laguni je še enkrat zadonelo mogočno slovensko petje Mariji v čast in romarjem v veselje.