Bluesman, ki svetovljansko dušo prenaša v glasbo

Palmanova / Zucchero Fornaciari na Velikem trgu

V četrtek, 7. julija, je deževalo tudi v Palmanovi. Končno smo lahko po dolgem času zadihali svež, lažji zrak. Na Velikem trgu se nas je zbralo pet tisoč za koncert italijanskega rockerja Zucchera Fornaciarija. Po velikem uspehu, ki ga je turneja World Wild Tour požela tudi v Veliki Britaniji, kjer so bile vstopnice za nastop v dvorani Royal Albert Hall takoj razprodane, je Zucchero s svojo skupino izrednih glasbenikov tudi v Palmanovi pripravil odličen koncert, močan, glasen, prežet s čustvi in spomini.

Nastopil je v odlični formi in s svojo karizmo ter eksplozivnim rockovskim nabojem očaral prisotne. V več kot dve uri in pol dolgem nastopu je navdušil s svojimi uspešnicami in s pesmimi iz najnovejših plošč  D.O.C. in Discovery. Koncert je odprl festival Estate di Stelle, ki ga je organizirala Zenit Srl v sodelovanju z deželo FJk, mestom Palmanova in PromoTurismoFVG in je v mesto privabil znana imena z italijanske in mednarodne glasbene scene.

Zucchero (Adelmo Fornaciari) je eden največjih izvajalcev blues rocka v Italiji. V svoji karieri je prodal več kot 60 milijonov plošč, od teh 8 milijonov samo s ploščo Oro, incenso & birra. Njegova glasba se je zaradi sodelovanja s številnimi mednarodnimi glasbeniki razširila daleč preko državnih meja.

Zucchera je množično občinstvo v Palmanovi slavnostno sprejelo, ko se je prikazal na odru, ki ga je v ozadju krasilo mogočno sonce – simbol ponovnega rojstva. Glasbenik je takoj vžgal občinstvo: Spirito nel buio, Soul Mama in Il mare impetuoso al tramonto so si sledile kot po tekočem traku. Mojstrsko je prepletal novejše skladbe z nekaterimi svojimi uspešnicami. Ritem je bil hiter, glasbenik se ni spuščal v nepotrebne komentarje, prisotnim je predstavil vse člane skupine, ki ga je spremljala na odru. Z njim je nastopila mednarodna zasedba: glasbeni direktor je bil Polo Jones, ki je igral tudi bas kitaro, Kat Dyson je igrala kitaro in Zucchera spremljala s svojim žametnim glasom, Peter Vettese je igral na hammond orgle in klavir, nastopili so tudi kitarist Mario Schilirò, bobnarja Adriano Molinari in Monica Mz Carter, Nicola Peruch na klaviature, Oma Jali je bila izvrstni spremljevalni vokal, James Thompson in Lazaro Amauri Oviedo Dilout pa sta se trudila na saksofonu, trobenti in rogu.

Občinstvo se je ves večer oglašalo z aplavzi in ovacijami, glasno je prepevalo refrene pesmi in se sproščeno prepuščalo plesu. Zucchero je izjemen bluesman s prepoznavnim glasom, krasno obvlada oder in tudi tokrat je predstavil visokokakovostni šov. Svojo svetovljansko dušo, duhovnost in navezanost na domovino je znal prenesti v glasbo na povsem izviren način – besedila njegovih pesmi so zapisana v zgodovini italijanske glasbe. Med koncertom si je le privoščil krajši odmor in oder prepustil ostalim glasbenikom. Ko je prišla na vrsto Miserere, pa se je na zaslonu prikazal Luciano Pavarotti, ki je z Zuccherom “iz onstranstva” ponovil nepozabni duet. Svoj nastop je glasbenik iz Emilie Romagne sklenil z uspešnicami Per colpa di chi in Diavolo in me, nazadnje ga je navdušeno občinstvo vzpodbudilo tudi za dodatek.

Zuccherovi bluesi so bili kot svetel žarek v čarobni poletni noči. Njegovi oboževalci ga imajo radi, ker jih zna nagovarjati, ker zna uslišati njihovim prošnjam, ker jim govori, kot bi govoril starim znancem. Med pesmijo Chocabek se je na zaslonu prikazal zgovoren napis, ki je sporočal, da postane vsak kraj, kamor Adelmo Fornaciari položi svoj klobuk, njegov dom. In tisti večer smo imeli navzoči občutek, da je bil tudi Veliki trg v Palmanovi njegov dom, vsaj za nekaj ur.