Blagoslovitev kamnitih plošč z ledinskimi imeni
V nedeljo, 3. maja, je bilo pri Banih prav slovesno ob praznovanju zavetnika sv. Florijana. Nekdanja privatna kapela družine Ustia, zgrajena daljnega leta 1735, je praznovala okroglo obletnico, 280 let. Sv. mašo je daroval župnik g. Franc Pohajač ob spremljavi domačega CPZ sv. Florijana pod vodstvom Melite Vidau. Župnik se je v pridigi navezal na življenje tega rimskega vojaka in na njegovo mučeniško smrt pri izpričevanju vere. Omenil je 70-letnico konca druge svetovne vojne in s tem povezano obeležje pred cerkvico, ki spominja na padle vaščane v dveh svetovnih vojnah. Pred krajšo zunanjo slovesnostjo in obeležitvijo 15-letnice postavitve tega spomenika se je tudi zbor s pesmijo poklonil tem domačinom, žrtvam dveh grozljivih spopadov v človeški zgodovini.
Nato je P. Vidau podal krajši prerez zgodovine cerkvice in tega posestva z vsemi peripetijami, skozi katere je šel ta Božji hram; med drugim je prestal večkratno menjavo lastništva; najprej ga je imela v lasti družina Ustia Bidischini in končno Burgstaller. Ker ni bilo nasledstva, so dediči leta 1924 posest prodali italijanski vojaški upravi, ki je tu zgradila vojašnico, s tem da je porušila vse zgradbe prejšnjih posestnikov. Ostala je le cerkvica. Po kapitulaciji Italije so vojašnico zasedli Nemci in tu namestili čete različnih narodnosti, ki so se bojevale na njihovi strani. Pod njihovo upravo je bila cerkvica oskrunjena in spremenjena v vojaško skladišče. Po drugi svetovni vojni, ob skorajšnjem izteku mandata anglo-ameriškim četam, je uspelo tedanjemu kaplanu na Opčinah g. Angelu Kosmaču, da so vojaške oblasti oskrunjeno svetišče ponovno vrnile Cerkvi v bogoslužne namene. Nato je Neva Hussu spregovorila o vrtnici burbonki; te so nekoč krasile vrt vile rodbine Burgstaller. Pred stoletjem je na tem posestvu delala Lucija Milkovič Špehah, ki si je za spomin vzela nekaj sadik domov. Pred kratkim sta njena vnuka (eden živi v Avstraliji) razkrila, da še vedno hranita njene sadike. Na prošnjo vaščanov so se te vrtnice vrnile in bile ob tej priložnosti posajene blizu cerkvice. Vidau je končal poseg z željo, da bi ohranili vse lepo, pristno in plemenito, kar premorejo v vasi. Po molitvi in blagoslovitvi spomenika so prisotni šli do prostorov vaškega društva, kjer jih je nagovorila predsednica Norma Križmančič. Pedstavila je gostujoči MePZ Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Cinzia Sanzin. V nadaljevanju je poudarila sodelovanje, ki se je ustvarilo med versko skupnostjo, jusom Bani in SKD Gradom ob praznovanju zavetnika vasi sv. Florijana, tudi za postavitev teh kamnitih plošč z ledinskimi imeni, ki bodo pričala prihodnjim rodovom o navezanosti vaščanov na navade in rojstni kraj. Orisala je tudi zgodovino društvenega delovanja v vasi, ki slavi letos 110-letnico. Prvotno se je imenovalo društvo Gaj, po ponovni obuditvi leta 1990 se je spremenilo v SKD Grad. Povedala je, da se je, po ukinitvi v času fašizma vsakršne dejavnosti v slovenskem jeziku, po drugi svetovni vojni ponovno obudila prosvetna dejavnost; a le za kratek čas. Kmalu nato je namreč zaradi Kominforma prišlo do razdora v vasi in do zamrtja kulturne dejavnosti. Potrebna so bila desetletja in nova generacija, da se je pričela leta 1985 prebujati potreba po kulturni dejavnosti.
Sledil je nastop MePZ Fran Venturini, ki je odpel nekaj pesmi. Nato je župnik blagoslovil kamnito ploščo na zidu društva z ledinskim imenom Dul'nje b'rj'č. Kulturni spored se je nadaljeval s pesmijo MePZ Fran Venturini; na kraju je Neva Hussu o vsakem lediskem imenu povedala nekaj, kar je zpodbudilo prisotne k razmišljanju za ohranitev teh in drugih ledinskih imen v vasi, ki se vedno bolj stara in prazni. Po zahvali geometru Andreju Sosiču in kamnoseku Jerneju Bortolatu za izdelavo teh kamnitih plošč se je pričel obhod po vasi za blagoslovitev ostalih plošč. Najprej Gur'nje B'rj'č, N' Plj'se, P'r Čuk'veh in ob koncu še dveh kamnitih obeležij Staje in U'grace.
Tako se je končal obred blagoslovitve teh vklesanih ledinskih imen v kraški kamen, zanamcem v spomin o prednikih, ki so tem predelom vasi dali ta imena. Zavetnik vasi sv. Florijan se večkrat rad poigra in pokropi vaške dogodke, a tokrat je bil prizanesljiv, tako se je lahko celoten spored končal brez dežja. Praznovanje se je izteklo v prijetnem vzdušju ob druženju in novih poznanstvih v društvenih prostorih.
Pavel Vidau
