Bilo je pred polstoletjem

Devin in z njim slavni starodavni grad je trdno zapisan v slovenski zgodovini. O tem kraju ob Jadranskem morju in na robu kraške zemlje so pisali zgodovinarji, pisatelji in pesniki že pred stoletji, v novejšem obdobju pa so mu svoj čas posvetili tudi knjižni ustvarjalci iz osrednje Slovenije in seveda naših ožjih krajev. Spomnimo se tu Jadranskih biserov Antona Aškerca, pa krajše epske pesnitve Jože Lavrenčiča in literarnega dela Alojza Rebule, pa tudi dramskega besedila dolgoletnega člana Radijskega odra Slavka Rebca, ki nas je spomnil predvsem na kamnito belo gospo, ki jo je čas ovekovečil na eni od navpičnih sten pod Starim gradom. Pa tudi o kmečkih puntih, ki so se tu dogajali v poznosrednjeveških časih, so pisali naši literarni ustvarjalci.   

Pred polstoletjem pa je ta kraj doživel še nekaj, kar gotovo spada v našo zgodovino, in sicer vselitev mednarodnega šolskega evropskega zavoda v prostore novega gradu, kar pomeni, da živi danes v tem kraju veliko mladine iz vse Evrope, ki se tu pripravlja na svoj življenjski poklic. Prav tako je tu pred petimi desetletji bila ustanovljena stranka deželnega značaja, ki ima za svoj simbol lipovo vejico. Da, prav tu je pred polstoletjem nastala Slovenska skupnost, edina slovenska stranka v naši deželi.

Bilo pa je takole: na Tržaškem in Goriškem, pa tudi delno v Benečiji in Kanalski dolini so do leta l975 delovale kar štiri slovenske politične skupine, ki se nikakor niso hotele vključiti v italijanske stranke in so trdno zagovarjale stališče, da moramo biti povsod doma, to je ne samo v kulturi, športu, na verskem področju in drugje, ampak tudi v vsakodnevnem političnem dogajanju, ker bi brez tega postali kmalu le folklorna skupnost. Demografska stvarnost je neizprosna in ne govori optimistično v naš prid. Vse manj otrok v slovenskih šolah, prazne kulturne dvorane, vse preveč prazne cerkve pri nedeljskih mašah nikakor ne govorijo v korist našega razvoja oz. obstoja na teh naših slovenskih tleh. V skrbeh za našo prihodnost so se člani in zastopniki štirih skupin, ki so sestavljale takratno našo politično stvarnost, to je Slovenska demokratska zveza, Slovensko ljudsko gibanje, Slovenska krščanska skupnost in skupina Neodvisnih Slovencev, združila pod skupno streho pod imenom Slovenska skupnost. To je bil za zavedne Slovence velik zgodovinski premik, saj smo Slovenci, ki nočemo biti pod okriljem italijanskih strank, s tem trdno stopili na demokratična, slovenska in krščanska tla ter politično zaživeli v domači Slovenski skupnosti. Ustanovni občni zbor je bil v prostorih takratne restavracije bencinske črpalke v Devinu. Pred petdesetimi leti smo torej položili trdne temelje naši slovenski stranki, ki od tedaj neumorno deluje v mnogih občinskih svetih, konzultah in v samem deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine.

Na prvih deželnih volitvah leta l964 smo dosegli odličen volilni izid, ki nam je omogočil izvolitev dr. Jožeta Škerka v to deželno zakonodajno telo, za njim pa leta l968, na drugih deželnih volitvah, dosegli kar rekordno število glasov, to je skoro enajsttisoč zavednih slovenskih glasov.

Petdeset let je torej mimo od prvega deželnega kongresa Slovenske skupnosti v Devinu, kjer smo postavili trdna tla naši politični stvarnosti, ki še danes temelji na stališčih, ki jim moramo za vselej ostati zvesti, to so:

• ponos, da smo somišljeniki in volivci edine slovenske stranke v Italiji;
• da je kljub vsem težavam s tem v zvezi še vedno edina in prava politična pot Slovencev v Deželi Furlaniji – Julijski krajini;
• da so njeni temelji, to je slovenstvo, demokracija in krščanska izročila, še vedno naše veliko bogastvo;
• da moramo kljub negativni demografski sliki pogumno vztrajati na naši poti;
• da moramo biti na to našo zgodovinsko pot vedno ponosni in jo skrbno čuvati v našem vsakdanjem življenju, v našem razumu in v naših srcih.