Kristjani in družba

Bil je povezan s slovenskim življem

Bil je povezan s slovenskim življem

Trst / Razstava o papežu Piccolominiju

Princ in grof Silvij Enej de Piccolomini sodi med največje humaniste 15. stoletja. Bil je tesno povezan s slovensko Cerkvijo, njenim ozemljem in življenjem.
Silvij Enej je bil po rodu iz Toskane. Luč sveta je zagledal 18. oktobra 1405 v nepoznanem kraju Corsigniano pri Sieni v obubožani plemiški rodbini. Kasneje je študiral v Sieni in Firencah ter postal tajnik kardinala Domenica Capranica. Kot humanist se je v osebnem življenju rad predajal uživanju, a seveda ni pozabil na vrednote plemiškega stanu. Jezikovne spretnosti in politične veščine so ga privedle do tega, da je leta 1442 postal tajni zaupnik cesarja Svetega rimskega cesarstva Friederika III. Habsburškega. Leta 1445, ko mu je bilo štirideset let, je prejel mašniško posvečenje. Kot izvrsten diplomat in duhovnik je vodil razna pogajanja med Svetim sedežem in cesarstvom. Lahko bi rekli, da je njegov duh odražal renesančni slog: bil je humanist, diplomat, geograf, etnolog in zgodovinar.
Na Tržaškem je ostal zapisan v zgodovini, ker je bil od leta 1449 do leta 1459 tržaški škof, hkrati pa papeški nuncij za avstrijske dežele na habsburškem dvoru.
Leta 1453 je dobil za komendo župnijo sv. Pankracija v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Ko je bil imenovan za tržaškega škofa in kneza, je obiskal tudi slovenske kraje, v Bregu, na Krasu in na Vipavskem.
Kot kardinal je bil med ustanovitelji ljubljanske nadškofije, ki jo je kasneje kot papež 6. septembra 1462 potrdil z bulo, izdano v rojstnem kraju Pienzi. V Ljubljani se je počutil zelo dobro, saj se je kar trikrat vrnil na obisk.
Turški vpadi so v tistem obdobju predstavljali resen problem, tako da je Piccolomini začel oblikovati misel o obrambi krščanske Evrope. Leta 1459 je v Mantovi sklical vse evropske kneze in jih pozval k skupni obrambi proti Turkom. Priznani zgodovinar Johannes Helmrath je Piccolominija imenoval celo za očeta evropske misli in evropske identitete.
Tržaški renesančni muzej, ki deluje pod okriljem mestne knjižnice “A. Hortis”, je letos Piccolominiju posvetil posebno razstavo, ki želi radovednim obiskovalcem predstaviti tržaške renesančne bisere, ki so vezani na Piccolominijevo obdobje. Razstavo so tokrat postavili v mestni knjižnici, v palači, ki se nahaja v ulici Madonna del Mare št. 13 in je odprta od ponedeljka do sobote, od 9. do 13. ure in popoldne od 15. do 19 ure. Vstop je prost; možni so tudi vodeni ogledi s kuratorko razstave, gospo dr. Sirugo, po predhodni rezervaciji (tel. 040 6758184).
MAN

10.08.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!