Ban, vladarski priimek (2. del)
Ban, vladarski priimek (2. del)
Druga možna razlaga je, kot menita tako profesor Keber kot pokojni dr. Pavle Merkù, da je Ban okrajšava svetniškega imena Urban. Ime je latinsko, Urbanus, pomeni pa mestni, meščan, olikan. Svetnikov s tem imenom je cela vrsta; papežev je bilo osem. Najbolj priljubljen je papež sv. Urban I., ki goduje 25. maja in je zavetnik vinogradništva.
Jezikoslovec dr. Marko Snoj omenja še tretjo možnost, da je Ban morebiti lahko nastal tudi iz slovanskega osebnega imena Bojan. Snoj še pojasnjuje, da je beseda ban v pomenu predstojnika banovine avarskega izvora. Beseda bajan pomeni bogat, bogataš, ugleden človek. Snoj razlaga, da so Avari besedo verjetno prevzeli in ima iranski izvor. Beseda bay je v srednjeperzijščini pomenila gospod in je sorodna besedi bog.
Priimek Ban najdemo prvič omenjen na Krasu, v Proseku in Malemu Repnu nad Trstom. Leta 1494 je v devinskem urbarju zabeležen Pavle Ban (Paule Wan), ki mu je kmetija letno nanesla 96 šilingov. Leta 1499 pa ga najdemo v urbarju za Vipavo. V župi Planina nad Ajdovščino (supp auff der Albem) je takrat živel Peter Ban (Peter Bann), ki je zemljiškemu gospodu plačeval odvetščino, dajatev za sodno zastopanje v denarju ali vinu. Poleg tega je plačeval 12 šilingov ognjiščine, dajatve za ognjišče ali dimnico.
Zanimivo, da vse do tistega časa, konec srednjega veka, sega tudi zgodovinski spomin hiše, ki se imenuje Banova. V Artičah, kjer je priimek prisoten že najmanj od leta 1800, je ohranjen edinstven etnološki spomenik, lesena hiša, v kateri so bruna, starejša od pol tisočletja. Njena zadnja lastnika sta bila, kot so ju imenovali sosedje, “Banova stric in teta”. V Artiče je priimek prišel iz Arnove vasi leta 1800. Prinesel ga je Jožef Ban, ki je za ženo vzel izjemno mlado, 14-letno Nežo Vimpolšek. Najprej pomislimo, da jo je zaljubljencema zagodla nepričakovana nosečnost. A Neža je prvega otroka povila šele štiri leta kasneje.Verjetno je šlo za dogovorno poroko zaradi premoženja, kar je bilo v tistih časih nujno za preživetje, brez vsake romantike.
Najbolj znani nosilec priimka Ban v Sloveniji je igralec Ivo Ban, uradno Ivan Miroslav Ban, rojen v Slovenj Gradcu (1949). Prejemnik Borštnikove nagrade in Borštinkovega prstana je nastopil v mnogih filmih, serijah in gledaliških igrah. Morda je njegova najpomembnejša vloga bila v filmu Moj ata, socialistični kulak (1987), ki je bil umetniški protest proti komunističnemu režimu in del gibanja, iz katerega je nastala tako slovenska demokracija kot neodvisna država. Njegovi predniki izvirajo iz Hrvaške.
Skladatelj, organist in pedagog Franc Ban (1953) se je rodil slovenskim staršem v Beogradu. Bil je član prvega sklica državnega sveta, zgornjega doma parlamenta (1992–1997).
Pravnik Vladimir Ban (1913–2000) iz Celja je bil sodnik in odvetnik na Ptuju. Njegov oče dr. Adam Ban (1881) je bil odvetnik, borec za severno mejo in tesen prijatelj generala Maistra.
Med mlajšo generacijo Banov pa je informatik in novinar Klemen Ban (1985), doma iz Višnje Gore, ki je izvršni urednik tednika Domovina.
(www.tinomamic.eu)
Prva slika: Mrliški vpis Jožefa Bana (Joseph Baan) v župniji Artiče leta 1787. Matično knjigo hrani Nadškofijski arhiv Maribor (M 1787–1846 Artiče, zv. 1, str. 4).
Druga slika: Ivo Ban je igral glavno vlogo v igranem dokumentarnem filmu Plečnikov skriti biser (Feguš film, 2022).