Angelčkova iznajdljivost je razrešila zagato na Miklavževanju v Gorici
V minulih dneh se je ob svojem godu z nebeških višav na našo Zemljo, žal okrvavljeno od neštetih vojn, spustil sv. Miklavž in obiskal naše domove, pa tudi dvorane, da bi osrečil otroke in vse tiste, ki jim v prsih še vedno bije otroško srce. Nebeški dobrotnik se je na tem svojem zemeljskem obisku v nedeljo dopoldne, 7. 12. 2025, ustavil tudi v Močnikovem domu v Gorici, ki stoji ob cerkvi sv. Ivana, v kateri domuje Pastoralno središče za Slovence v našem mestu. Sem je prišel, da bi obdaril otroke različnih starosti, ki se tu udeležujejo nedeljske sv. maše in pri njej v velikem številu vztrajno in zavzeto sodelujejo kot strežniki. Nestrpno pričakovanega nebeščana, njim najljubšega svetnika, so otroci, ki svoje gledališke vzgibe preizkušajo v otroški gledališki skupini O’Klapica, podmladku mladinske gledališke skupine O’Klapa, sprejeli z igrico Angelček v težavah, ki jo je, tudi s humornim peresom, stkala nepozabna kulturna delavka, pisateljica, režiserka, dolgoletna gledališka mentorica otrok in mladih na Tržaškem, prof. Lučka Susič (1945-2023). Lep prizorček s svetlim sporočilom je skupaj z drugimi štirimi objavljen v publikaciji Mali gledališki vrtiljak, ki je izšla l. 2017 ob 70-letnici Pastirčka v zbirki Pastirčkov oder 3 kot 24. Pastirčkova knjižica in jo je založila Zadruga Goriška Mohorjeva.
Tokrat so mladi člani O’Klapice popolnoma sami poskrbeli za vse (kostume, sceno …), tudi za priredbo besedila, ki pa je ohranilo vso igrivost in sporočilnost.
Mala vnukinja piše sv. Miklavžu, ker si želi kolo. A starši – kot ji zatrjuje njena ljubeča nona – bi ji tega darila nikdar ne odobrili, ker je njihova hiša na vrhu strmega klanca. Dekličin angel varuh hoče svoji varovanki pomagati, zato prilepi odobravajočo zvezdico na pisemce, kar pomeni, da sv. Miklavž ustreže izrečeni želji. Nakano razkrijejo hudički, a vse se dobro razplete, ker po “telepatskem” posredovanju noninega angela varuha nona piše sv. Miklavžu, naj kolo prinese kar k njej, ker sama živi na ravnem in zato bo njena vnukinja lahko varno kolesarila po okolici.
Režijo igrice, v kateri gledalci izvejo tudi, kako pomembno je delati dobra dela (vnukinja brez obotavljanja steče v lekarno po nonino življenjsko važno zdravilo), je vzel v roke Manuel Leonzini, za osvetlitev odra in upravljanje primerno izbrane glasbe sta poskrbela Gabriele Fusto in Tadej Podveršič. Ljubko in tekoče so prizorček odigrali Albert Korte, Jana Flaiban, Kristina Bandelj, Lucija Bandelj, Margherita Osso, Marjeta Podveršič, Marta Ferro, Monika Korte, Peter Kosič, Rok Podveršič in Veronika Bandelj ter bili deležni toplega ploskanja gledalcev. Po prizorčku, ki so ga člani O’Klapice isti dan popoldne ponovili v Podgori, se je v dvorani prikazal sv. Miklavž, ki je ponovno opomnil otroke, naj odložijo telefončke in podobne tehnološke vragolije in naj raje sežejo po knjigi in namenjajo več časa prijateljem in naj pomagajo staršem. Odraslim pa je naročil, naj ne pozabijo svojih korenin in naj našo kulturno tradicijo in vrednote posredujejo mlademu rodu.
Sv. Miklavž je v družbi milih angelčkov in nagajivih hudičkov otrokom razdelil darila. Nekateri so mu bolj ali manj pogumno kaj zapeli ali zmolili. K sebi je priklical tudi župnika Marijana Markežiča, ki je otrokom priporočil, naj pozorno poslušajo in opazujejo, manj pa naj vrtijo svoje jezičke … Ob koncu je sv. Miklavž (Marko Brajnik, veteran med štandreškimi ljubiteljskimi gledališkimi igralci, si je nabral veliko odrske kilometrine tudi v tej vlogi) k odru povabil še dr. Karla Brešana, ki je dočakal že več kot 90 Miklavževih godovnih dni, in ga povprašal, kaj je nekoč prinašal otrokom sivobradi nebeščan. Vedno je pustil šibo in oglje, je dejal g. Brešan, a tudi pomaranče in še kakšno drugo južno sadje, ki smo ga nekdanji otroci okusili le kot Miklavževo darilo.
