Odprtje likovne razstave Edija Žerjala; “Slike, ki žarijo v svojih barvah”

Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek, 24. februarja 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu priredilo poseben umetniški večer. Na vrsti je bilo namreč odprtje razstave umetnika Edija Žerjala z naslovom Fantazija onkraj vidnega. Po uvodnem pozdravu predsednika DSI Martina Breclja je protagonista večera predstavila profesorica Jasna Merkù. Večer je glasbeno popestrila mlada pianistka Margareta Pahor Sigismondi.

“Te slike dobesedno žarijo v svojih barvah in v bogatih vsebinah,” je uvodoma povedala Jasna Merkù. Umetnik je v Trstu obiskoval tri likovne šole, in sicer šolo Perizzi v Muzeju Revoltella, šolo grafike Carlo Sbisà ter šolo Avgusta Černigoja. “Lahko rečemo, da je Edi Žerjal vsestranski umetnik, ker obvlada različne načine ustvarjanja, med katerimi sta grafika ter risanje človeške figure, kar pomeni vstopati v harmonična sorazmerja.” Žerjal se je navdušil tudi za kolaž, ni pa prezrl tradicionalnih tehnik, kot je olje na platnu ali pa akvarel. Je zelo čustvena oseba zelo odprtega in vedrega značaja, zato je barva element, ki ga še kako predstavlja, je poudarila profesorica. Ukvarjal se je tudi s kiparstvom in vitraži, ki jih je načrtoval za marsikatero cerkev v našem okolišu.

“Mislim, da je bila njegova pot stalni crescendo. V zadnjih dveh ciklih vidimo, da je on, izhajajoč iz navdiha, prišel do zelo osebnih kombiniranih tehnik.” Enovit ciklus, ki spada v razstavo Fantazija onkraj vidnega, je nastal po globokem premisleku. “Preden se loti dela, Edi veliko razmišlja, meditativni del ima svojo težo, ko pa pride v atelje, pride vse samo. Sam na osnovi ideje potem poišče ustrezni medij.” Pri teh delih je osnova kolaž in umetnik je poskrbel, da ni tako očitna. Skrbno zbira strani, ki ga nagovarjajo, nato jih fotokopira in z njimi sestavlja like ter jih nadgrajuje s slikarskimi posegi. “Edi je po duši ekspresionist, močni pa so občutki in barvni prehodi ter kontrasti. Vidni so sledovi konstruktivizma, ki ga je globoko zaznamoval kot Černigojevega učenca.” Pri umetninah je marsikje prisotno tudi zrcaljenje, ki predstavlja tisto dvojnost in dualnost, ki jo vsak občuti v sebi. Veliko bogastvo teh del je, da ima vsaka slika svojo temo in pripoved. Nekatere nastajajo v naključju spomina, druge po asociacijah ali pa tudi ob okrajih, ki jih prepoznamo zaradi arhitekture.

Ob priliki se je profesorica Jasna Merkù spomnila Edijeve pokojne žene Vere Oblak, ki je z veliko občutljivostjo in tudi živahnostjo spremljala nastajanje teh del in veliko pomagala možu Ediju s tem, da je bila prva, ki mu je izrazila to, kar je občutila ob njegovih delih. “To razstavo poklanjam svoji dragi ženi Veri, ki mi je bila vedno ob strani in me podpirala pri vsakem delu,” je zbranim najprej povedal umetnik Edi Žerjal. V nadaljevanju je ponedeljkov gost predstavil svojo umetniško kariero. Ob službi v uradu za socialno skrbstvo kmetovalcev se je sprva posvečal grafiki, kasneje akvarelu in kolažu. Sodeloval je tudi z umetniško skupino Grupa U in bil soustanovitelj tržaške grafične skupine Gruppo associativo incisori. Razstavo Fantazija onkraj vidnega pa sestavlja 20 kolažev. “Ustvarjanje izhaja iz razmišljanja, kjer umetnik ne ustvari samo slike, ampak ustvarjanje spremeni tudi umetnika. To je zame prava meditacija. Ko ustvarim sliko, sem jaz popolnoma prisoten pri sebi, tukaj in zdaj,” je sklenil Edi Žerjal. Razstava Fantazija onkraj vidnega bo na ogled do konca aprila.