Nesrečen boš, dokler boš sledil kriterijem tega sveta
Karel Veliki je hotel, da ga pokopljejo v grobnico, sedečega na prestolu. Naročil je, naj mu dajo krono na glavo in žezlo v roke, ogrnejo naj ga s kraljevskim plaščem, v naročje pa mu položijo odprto knjigo.
Skoraj 200 let kasneje se je cesar Oton hotel prepričati, če so se držali Karlove oporoke. Ukazal je odpreti grobnico. Našli so truplo, toda po dvesto letih prizor ni bil preveč prijazen. Krona je bila postrani, plašč je razpadel. Kosti so se sesedle. Samo sveta knjiga, položena v grobnico po kraljevi volji, je bila odprta, kakor je naročil Karel Veliki. Kost kraljevega prsta je kazala na mesto v Matejevem evangeliju: “Kaj človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kaj bo človek dal v zameno za svojo dušo?” (Mt 15,25). (Zgodbe za veselje do življenja, 120).
Govor na “ravnem kraju” (Lk 6,17-26) iz današnjega evangelija je podoba tega, kaj pomeni živeti kot kristjan v tem svetu. Jezus nam ponuja vzorec vrednot, ki zaznamujejo njegovo kraljestvo.
Zamislite si človeka, ki je postal trener nogometnega moštva. Vsak trener ima svoj sistem vrednot. Zato bo uvedel nov način, ki bo uveljavil njegov sistem in bo usposobil igralce, da bodo dobro igrali.
Kristus v svojem govoru pravi, naj živimo v skladu s svojim sistemom vrednot. Blagruje uboge, žalostne, preganjane, blagruje tiste, ki delajo dobro in tiste, ki odpuščajo.
Če gradiš svoje življenje za sedanji trenutek, boš žel sadove sedaj, v tem trenutku. Toda dolgoročno bodo taki sadovi najbrž propadli. Če boš gradil svoje življenje na lepoti, se moraš zavedati, da bo lepota minila. Če gradiš življenje na drugih ljudeh, ki te ljubijo in jih ti ljubiš, te bodo ti ljudje enkrat zapustili. Gotovo ob smrti. Če gradiš svoje življenje na osebnem uspehu ali osebni moči, se moraš zavedati, da bosta uspeh in moč nekoč prešla. Če živiš svoje življenje zase, porabiš svoj denar samo zase, ne živiš tako, kakor uči Jezus. Značilne vrednote, ki te delajo kristjana, se morajo poznati iz tvojega življenja.
Kristjan se uči ceniti krotkost, žrtev, uboštvo, žalost. Kristjana ne zaposlujejo stvari, s katerimi je tako obremenjen ta svet. Ni treba, da ga skrbijo moč, uspeh, udobje ali slava v javnosti. Bog je naklonjen ubogim. Beseda blagor pomeni globoko zadovoljen. Jezusove besede lahko razumemo, da človek lahko žaluje, lahko je ubog, ampak je v svoji notranjosti še vedno zadovoljen.
Kristjan je človek, ki lahko reče: “Ljudje mi ne dajejo priznanja, toda moje napore vidi Bog. Njemu so dragoceni.” Ljudje imajo lahko vtis, da je ta človek žalosten, a je v sebi umirjen in pomirjen.
Dokler te bodo v življenju vodili kriteriji tega sveta, boš nesrečen. Ko boš svoje življenje gledal v Božji luči, boš deležen mirnosti in notranje sreče blagrov. Dokler boš dovoljeval, da bodo tvoja žalost, tvoje pomanjkanje priznanja in slave med ljudmi imeli zadnjo besedo, bo v tvojem življenju razočaranje in brezup. Lahko pa boš dovolil, da bo Božje kraljestvo postalo najvažnejša stvar v tvojem življenju in doživel boš resnično veselje in boš gotov, da si deležen blagoslova blagrov.
Zgodba za navdih
Župnik je obiskal starejšega moža. Ta je bil celo življenje dejaven v župniji. Duhovnik je možu dejal: “Dolga leta ste ohranjali vero. Najbrž ste zelo ponosni, da ste jo ohranili do konca.” Bolnik je odvrnil: “Pa saj ne gre za to, da sem ohranil vero, ampak da je Gospod mene ohranjal celo življenje in v Svetem pismu piše, da mu lahko zaupamo.”
Prerok Jeremija pravi v današnjem prvem berilu: “Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje.” (Jer 17,7)