V spomin na prvega boljunskega župnika

Pri nedeljski maši 19. januarja se je boljunska župnijska skupnost spomnila prvega boljunskega župnika Andreja Gabrovška ob 70-letnici smrti. O življenju in delovanju zaslužnega duhovnika, ki je marsikaj storil za naš narod in kraje, je spregovoril Davide Štokovac.   

Rojen je bil leta 1891 v Rovtah nad Vrhniko v kmečki družini, a kot nadarjen učenec je imel priložnost obiskovati ljubljansko gimnazijo, kjer je tudi maturiral z odliko. Za povabilo v tržaško škofijo in semenišče je bil zaslužen tržaški škof Karlin, je povedal Štokovac in spomnil župljane, da je škof Karlin med drugim dal tudi postaviti novo škofovo kapelo v Trstu, ki je pravi biser slovenske secesije, saj jo je osnoval arhitekt Ivan Vurnik z ženo Heleno. Leta 1915, sredi vojne vihre, je bil Gabrovšek posvečen v tržaški stolnici, nastopil je kot kaplan v Hrušici, nato v Podgradu, nazadnje pa v Rojanu. Poleg duhovništva se je veliko posvečal tudi gospodarskemu in socialnemu področju, bil je na primer tajnik zadružne mlekarne v Hrušici, deloval je v posojilnici v Podgradu, v Rojanu pa je vodil Marijino družbo, ki je bila tedaj, v letih fašizma, med redkimi organizacijami, ki so se pod cerkvenim okriljem rešile zatiranja in gojile tudi narodno zavest. Prav zaradi tega delovanja je bil večkrat zaslišan in so ga nameravali izgnati, rešil se je le s posredovanjem škofa Fogarja, ki je šel do papeža in samega Mussolinija, da je dosegel preklic prepovedi uporabe slovenskega jezika v cerkvi in tudi izgon Gabrovška. Ko pa so Nemci zasedli Beograd, so v ministrskih arhivih izsledili zapiske, da sta bila v tedanji Julijski krajini vodja katoliško usmerjenih Slovencev in Hrvatov Gabrovšek in Milanović, zato je bil Gabrovšek interniran v Bergamu v Italiji.

Po vojni je nadaljeval svoje delovanje, med drugim kot soustanovitelj, urednik in izdajatelj katoliškega lista Teden. Ko je ob smrti Virgila Ščeka objavil njegov nekrolog, je škof Santin, za razliko od svojih predhodnikov, ostro nastopil proti Gabrovšku in mu ukazal, da mora objaviti opombo, da se Šček ni vedno ravnal v skladu s cerkveno oblastjo. Ker pa Gabrovšek tega ni hotel storiti, mu je škof odtegnil dovoljenje za izdajo tednika.

Poleg tega je bil Gabrovšek aktiven tudi na politični ravni, kot publicist in tudi kot član vodstva slovenske katoliške socialne zveze prej, nato pa v Slovenski katoliški skupnosti, ti dve skupini pa sta se ravno pred petdesetimi leti združili v današnjo Slovensko skupnost. “V Boljunec je prišel kot kaplan leta 1949, nato je našo skupnost vodil do ustanovitve župnije in tako postal tudi prvi župnik, čeprav le za zelo kratek čas, saj je umrl zaradi srčne kapi ravno 19. januarja 1955,” je sklenil Davide Štokovac.