Predstavili so knjigo Pogovori z Merkujem
Pavle Merku' bi 12. julija letos praznoval 88 let. Tako so se pri založbi Mladika odločili, da počastijo njegov spomin s predstavitvijo knjige Pogovori z Merkujem v Tržaškem knjižnem središču TS 360. Pogovor z avtorjem, dr. Bernardom Nežmahom, docentom na ljubljanski univerzi, prodornim komentatorjem in kolumnistom Mladine, ki je izdal že veliko knjig in se ukvarja s časnikarstvom na Slovenskem, je vodil Marij Maver.
Na Merkuja je naletel, ko je prebral zelo zanimivo knjigo Krajevna imena v Italiji. Ta predstavlja čudo v osrednjeslovenskem jezikoslovju, saj je bil Merku' radovednež, ki je iskal, odpiral izvore besed in popeljal bralca v zgodovino, stare navade in botaniko. Na dr. Nežmaha je naredil velik vtis s svojo ironijo in šaljivostjo ter s polemiko. Najbolj zahodne slovenske kraje je predstavil s svojega zornega kota, na različen način. Vlil jim je življenje in jih prikazal kot zelo zanimive. Ni bil klasičen onomast, ker je šel na kraj, se pogovarjal z ljudmi in brskal po arhivih. Tako Rezija in Terske doline niso bile le slovenski predel, temveč so po njegovi zaslugi postali kraji zanimivih zgodovinskih dogodkov.
Dr. Bernard Nežmah se zaveda, da imajo Slovenci veliko travmo, ker enačijo meje slovenstva z mejami svoje države. Ko se hočejo odpeljati na morje, gredo do Kopra ali na Hrvaško, ne pomislijo pa, da bi šli v Devin. Ta zid je še vedno prisoten v glavah. Ko se je tako spraševal, kako naj zapelje bralce v te kraje, si je zamislil projekt o iskanju “poslednjega najbolj zahodnega Slovenca”. Poklical je prof. Merkuja, če bi šla skupaj v Rezijo. Če hočeš pripovedovati ljudem, moraš namreč dobro poznati njihov jezik. Tako je v živo videl Merkujev način dela. Bil je pravi mojster. Usedla sta se v gostilno in vprašala nekaj podatkov, ker pa odgovora ni bilo, je Merku' povlekel ven svojo knjigo o Reziji in začel listati po njej. Takrat je starejša ženica pokazala sliko, na kateri je prepoznala nekoga, in začela pripovedovati. Prof. Merku' je poznal sistem, ki je danes v novinarstvu izumrl, empatijo. Novinar pride k tebi z mikrofonom in misli, da mu boš izlil svoja čustva. Pozabijo pa na dejstvo, da je treba prej vzpostaviti odnos. Tako je Merku' imel izjemno sposobnost biti topel s sočlovekom; njegova toplina ni bila zaigrana, zato so mu bili vsi pripravljeni pripovedovati.
Skozi vse objavljene intervjuje v tej drobni knjižici doživljamo, kako je Merku' podajal snov, skoraj pedagoško, tako da jo je zgodovinsko in jezikoslovno utemeljil. Ljudem se je približal, šel do njih in jih ogovoril, ni čakal, da to storijo oni. Obvladal je tako dobro njihova narečja, da so ga zamenjali za Rezijana. Boril se je, da bi slovenska krajevna imena, še posebno v Benečiji, pravilno zapisovali, ne pa da bi jih poslovenili.
Avtor knjige je prof. Merkuja opisal kot izjemno osebnost, ki se je ukvarjal s problemi, ki jih drugi niso sploh opazili. Bogastvo jezika so tudi drobna poimenovanja, npr. ledinska imena, ki bi šla v pozabo, če jih ne bi popisal. Poznal je latinščino, gotico, veliko jezikov in zgodovino. Vse to je uporabil pri svojem delu. Ogromno je bral in je angažirano delal. Službo mu je uspelo prikrojiti sebi na kožo. Odmeven je intervju o izvoru imen in priimkov, ki kaže na čudovit prikaz zgodovine slovenstva na osnovi izbire imen. Prof. Merku' je zelo cenil upor proti fašizmu, zaradi česar je slovenstvo toliko bolj zaživelo. Do takrat nismo niti pomislili, da imajo priimki svoj pomen. “Še telefonski imenik bi s pomočjo Merkuja lahko brali kot kriminalko”, je svoje izvajanje končal dr. Nežmah.
Metka Šinigoj
