Trubar in njegov Trst
V Trstu je Trubar prejel mašniško posvečenje, nato pa je upravljal župnijo Laško, ki je bila od polovice 15. do polovice 16. stoletja v komendi tržaških škofov. Pred njim je bil tam župnik Peter Bonomo, kar nakazuje na to, da mu je veliko zaupal. Tudi župnija Loka pri Zidanem mostu je bila pod patronatom tržaške škofije. Prav zaradi teh dohodkov je lahko Primož Trubar, utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika, študiral na Dunaju.
O vezeh med Trubarjem in Trstom je na rednem ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev spregovorila raziskovalka in zgodovinarka dr. Lilijana Žnidaršič Golec, ki je zaposlena v Arhivu Slovenije in predava na univerzi. Osvetlila je nekaj starih podatkov ter predstavila nove izsledke iz tržaškega škofijskega arhiva.
S predstavitvijo fotografij in preslikav starih dokumentov je predavateljica predstavila različne raziskave, ki so bile izvedene od leta 2008, ko je potekala petstota obletnica Trubarjevega rojstva, pa do danes. Te bodisi dopolnjujejo kot postavljajo pod vprašaj določena dejstva. Kljub temu da vsi vemo, kdaj se je rodil, 8. junija 1508, nimamo o tem nobenih dokazov. Sv. Primož in Felicijan sicer godujeta 9. junija in sta zavetnika cerkve v sosednji vasi, zraven Rašice. Poleg tega se po njiju imenujeta tudi Trubarjeva sinova. Za grb je izbral tesarsko sekiro zaradi očetovega poklica. Že njegovo rojstno vas Rašico srečamo v najstarejšem pričevanju o Trubarju v Trstu. To je v prepisu oporoke Lenarta Bonoma, ko je bil Trubar kot priča. Drugi najstarejši sočasni vir pa je z dne 18. junija 1526, v katerem je Trubar zabeležen kot strežnik škofa Petra Bonoma. Možno je, da je prvič prišel v Trst, ko se je po smrti Jurija Slatkonje vrnil škof Peter Bonomo z Dunaja in je vzpostavil škofijski dvorec v ulici na grad. Bonomo je namreč skrbel zanj že od mladih let.
Na vprašanje, kdaj je Trubar prišel prvič v Trst, je težko odgovoriti: lahko leta 1525 ali v začetku 1526 z bolnim Lenartom Bonomom. Že naslednje vprašanje pa se glasi, kdo bi lahko pripeljal Trubarja v Trst oziroma ga povezal s škofom Bonomom? To se je lahko zgodilo tako preko škofov ali pa na bolj krajevni ravni. Že France Kidrič je leta 1923 napisal, da so to samo hipoteze, saj nimamo neposrednih podatkov.
Trubar je postal kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja, največ zaslug za to pa sta imela škofa Kacijanar in Bonomo, saj je stolni kapitelj postajal čedalje bolj protestantsko usmerjen.
15. junij 1541 je datiran dokument, v katerem Trubar ne nastopa več kot priča, temveč ga je Peter Bonomo imenoval za svojega zastopnika v sporu z Martinom Kusmanom, oskrbnikom graščine Socerb, zaradi desetin, dohodkov in drugih pravic, pripadajočih tržaški škofiji. Ker se je spor vlekel že nekaj let, je prešel na višji nivo, zagovarjati se je moral pred cesarskim veličanstvom. O Trubarju v Trstu imamo doslej sedem omemb v letih 1540 in 1541. Arhiv RS izvaja nekaj dni na leto evidentiranja v različnih arhivih. To so opravili v Vidmu, tržaškem škofijskem in Kapiteljskem arhivu. Zgoraj omenjeni dokument je dr. Žnidaršič Golec našla prav v škofijskem arhivu, ko je s sodelavcem pregledovala podatke. Mogoče je takih še več, a jih ni še nihče odkril. Težava je predvsem v razumevanju tedanjega uradnega jezika – latinščine, kar zaustavlja mlade študente zgodovine. Trst je bil na meji z Beneško republiko in Habsburžani, torej pomembno mesto. Bil je kot nekakšno varovalo pred Benečani.
Šin
