Senat in Italijanska škofovska konferenca o družini in zakonski zvezi
Vprašanje zakonske zveze, družine in otrok je vse bolj v ospredju tudi v Italiji. Medtem ko je slovenski Državni zbor pred kakšnim tednom odobril sporen družinski zakon, za katerega je civilna pobuda Za otroke gre začela v tem tednu zbirati podpise za sklic referenduma, je ta tema v obravnavi v rimskem senatu. Druga stalna senatna komisija bo namreč ta teden obravnavala gradivo za civilne in izvenzakonske zveze, kamor spadajo tudi zveze med istospolnimi pari. Senatorji, ki so člani te stalne senatne komisije, bodo obravnavali dve predloženi besedili. Vsekakor bodo kot glavno besedilo obravnavali in dali na glasovanje predlog, ki ga je predstavila senatorka Monica Cirinna' (PD). Samo če bi komisija ne odobrila tega besedila, bi prišlo v poštev tisto, ki so ga predstavili senatorji Berlusconijeve stranke Forza Italia. Poročevalka Cirinna' bo članom komisije predstavila prenovljeno besedilo, v katerem se zveza ne bo imenovala zakon (matrimonio), vendar bo uživala podobne pravice. Ustavni temelj besedila ne sloni več na 29. čl. italijanske ustave, ampak na 2. čl., ki govori o temeljnih človekovih pravicah, ki zadevajo družbene skupnosti. Besedilo senatorke Cirinna' obravnava tudi vprašanje otrok ter določa, da istospolni par lahko posvoji otroke, samo v primeru, da je posvojenec biološki sin enega izmed partnerjev. V drugih primerih posvojitev otrok za istospolne zveze ne pride v poštev. Tekst pa priznava socialne pravice, ki zadevajo pokojnino.
Na političnem prizorišču pa ni vse tako mirno, ravno nasprotno. Različna stališča do te občutljive tematike se pojavljajo znotraj samih parlamentarnih skupin in strank. Pri tem je zgovoren primer novega napovedanega predloga, ki je nastal v stranki Forza Italia in katerega glavna pobudnica je senatorka Mara Carafagna; ta je različen od tistega, ki ga je ta stranka že vložila v obravnavo v senatno komisijo. Razlika naj bi bila v tem, da novi predlog obravnava le istospolne zveze in naj bi bil bližji besedilu levosredinske večine. Vtis je, da tako pri večini kot v opoziciji iščejo tako besedilo, ki naj ne bi povzročilo nasprotovanja katoliških organizacij in same Cerkve.
Dejstvo, da bo rimski senat obravnaval to žgočo problematiko, je verjetno spodbudilo Italijansko škofovsko konferenco, ki je po kardinalu msgr. Angelu Bagnascu v ponedeljkovem uvodnem dnevu zasedanja ostro napadla t. i. “teorijo gender”, ki se skriva za razglašenimi vrednotami enakopravnosti, pravičnosti, avtonomije, boja proti nasilju med mladostniki ter diskriminaciji, v resnici pa uničuje temelj človeštva in spodbuja osebnost brez cilja in brez identitete, pravo preračunano laboratorijsko manipulacijo. Uvod sicer obravnava tudi druge tematike, začenši z napovedanim odprtjem Svetega leta usmiljenja, nato še o družinski sinodi, preganjanju kristjanov, ki je v porastu, ter o stanju italijanske države v primežu korupcije na najvišjih mestih državne uprave.
V zvezi z vprašanjem nevarnosti prave kolonizacije “teorije gender” se italijanski škofje obračajo neposredno na starše in jih pozivajo, naj se aktivno vključijo v zagovarjanje in uveljavljanje pravice do vzgoje otrok, od otroških vrtcev naprej. Nobena politična ustanova in šolska oblast se te pravice ne smeta polastiti. Kot je tudi sam papež Frančišek potrdil na sobotnem neapeljskem obisku, je “teorija gender” napaka človeške pameti. Po sledeh “Queer Theory”, ki je nastala v ZDA, se postopoma uveljavlja identiteta brez vsebine, kjer se vsaka želja spremeni v potrebo in nato v pravico. To pa vodi v šibko in spreminjajočo se družbo in osebnost.
Kritika v uvodu zasedanja Italijanske škofovske konference pa se ne ustavi pri kulturi in šolstvu, temveč cilja na “svetovno vlado”, ki presega izvoljene državne oblasti in je v nevladnih organizacijah, ki niso izraz ljudske volje in jih nihče ne kontrolira. Proti temu škofje apelirajo na osebno in kolektivno zavest, da se ne bi tudi v Italiji ponovilo to, kar se že dogaja v drugih evropskih državah, še posebno v Kanadi in Španiji.
V zvezi s problematiko glede spolne identitete je 28. februarja letos tudi osrednji dnevnik Italijanske škofovske konference Avvenire objavil zanimiv intervju s psihoanalitikom in univerzitetnim profesorjem, francozom msgr. Tonijem Anatrello, ki spada med svetovne strokovnjake o “nevarnosti gender”. Intervju je tudi objavljen na spletni strani dnevnika.
Msgr. Anatrella prav na prvo vprašanje daje zelo neposreden odgovor. Dovoliti samovoljno spreminjanje lastne spolnosti vodi v razširjeno družbeno nezrelost in posledično v nazadovanje in razkroj. Družbeno sožitje bo postalo težje in v iluziji svobode se odpira pot totalitarizmu, so besede Anatrelle, ki še dodaja, da je “gender” najučinkovitejše orožje proti družini, ker cilja na izključitev moškega od katerekoli odločitve v zvezi z materinstvom. Na tak način se po močnih kulturnih lobijih in sami državi uvaja kultura splava kot sredstvo za kontrolo rojstev, kar je v interesu velikih mednarodnih organizacij.
Še bolj skrb vzbujajoče pa so ugotovitve msgr. Anatrelle na področju psihoterapije, ki potrjuje krhkost mladostnikov z izkušnjo življenja v istospolni družini. Na podlagi njegove strokovne izkušnje se v takem primeru mlad človek znajde pred antinomijo, ki jo bo s težavo združil. Cerkev se mora na take primere strokovno zelo dobro pripraviti. Sprejemanje ljudi pa ni mogoče pomešati z opravičevanjem spolnih navad, ki so v nasprotju s cerkvenim naukom, še pravi francoski psiholog.
Julijan Čavdek
