Živa in živahna stvarnost, ki hodi novim izzivom naproti
Velika množica je v petek, 21. februarja, navalila na Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici, kjer je potekala slavnostna prireditev ob 60-letnici Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, povezana s spominskim koncertom na rojstni dan pokojnega ravnatelja prof. Silvana Kerševana. Praznovanje, na katerem je imela glavno besedo glasba, so v veži kulturnega hrama – kjer so na ogled fotografski posnetki iz zadnjega desetletja – uvedli zvoki Ansambla harf, ki ga vodi Tatiana Donis, in mlade članice Baletne skupine pod mentorstvom Mirjam Špacapan. Publiko, med katero je bilo kar nekaj uglednih gostov iz vse dežele, Slovenije in Koroške (omenimo vsaj generalno konzulko RS v Trstu Ingrid Sergaš in konzulko Eliško Kersnič Žmavc, podpredsednika deželnega sveta FJK Igorja Gabrovca in predsednika SSO Draga Štoko), je nato v veliki dvorani nagovorila predsednica glasbene šole Komel Mara Černic. “Prehojena pot je dolga”, je dejala, in kot glasbena šola so ponosni na vložen trud in uspehe. “Danes je SCGV Emil Komel ŠOLA – z veliko začetnico”, prostor, kjer otroci in mladostniki odraščajo, kjer se oblikuje in utrjuje posameznikova identiteta ter se razvijajo njihove intelektualne in psihične sposobnosti. Černičeva je na kratko orisala pot slovenskega organiziranega glasbenega pouka v Gorici, za katerega so ogromno naredili Emil Komel, Silvan Kerševan in Ljubka Šorli Bratuž. Poimenovanje šole po Komelu je neposredno vplivalo na smer delovanja šole, ki je danes vključena v slovenski in italijanski sistem glasbenega izobraževanja. Njeno vodstvo si tudi danes prepričano prizadeva, da bi v mladih vzbujalo iskanje prave umetnosti, ljubezen do nje, “ki predstavlja – če si lahko izposodimo besede Ljubke Šorli – 'pot v človekovo svetišče, ki mu pravimo srce'”. Kajti naša prihodnost je odvisna samo od tega, kako bomo znali vključiti v vsakdanje delo mlajše generacije. Zato je po mnenju predsednice šole nujno vse politične, duhovne in finančne energije usmeriti v sredine, kjer se gojijo, razvijajo in oblikujejo mladinske dejavnosti. “Vse ostalo delovanje slovenske manjšine v Italiji naj bo temu cilju v oporo in spodbudo”. Izzivom nove družbe bodo znali kljubovati le tisti, ki so v svoji mladosti imeli možnost razvijati in oblikovati močno, zdravo, pozitivno in ustvarjalno osebnost, je še dejala Mara Černic. “Da se to uresniči, potrebujemo zdrave, močne, pozitivne delovne sredine v samem srcu naše manjšine”, je sklenila svoj govor. S primerno skladbo je nato nastopil Mali godalni orkester šole Komel, ki sta se mu pod taktirko Noemi Cristiani pridružila pianist Peter Soban in tolkalist Tine Lestan. Šolski orkester, ki ga vodi Luigi Pistore, pa se je z znanima stavkoma iz Gluckove opere Orfej in Evridika poklonil nemškemu skladatelju ob 300-letnici rojstva: v Plesu blaženih duhov je solistično vlogo zanesljivo odigral prof. Fabio Devetak, arijo Che faro' senza Euridice? pa je odpela mezzosopranistka Martina Kocina. Na oder je nato stopil otroško-mladinski zbor: odlični pevci MlPZ Emil Komel in Otroško-mladinskega zbora Veseljaki, ki ju vodita David Bandelj in Lucija Lavrenčič Terpin, so z orkestrom odpeli venček slovenskih ljudskih v priredbi Patricka Quaggiata.
Večer z naslovom Z glasbo v mislih že 60 let se je nadaljeval s podelitvijo štipendij iz sklada Silvan Kerševan. Letos so jih iz rok ravnateljice Alessandre Schettino in Blaža Kerševana prejeli pianist Giuseppe Guarrera, trobentačica Elisa Gerolimetto, mladi kitarist Jakob Murovec in že omenjena mezzosopranistka Martina Kocina. Utemeljitve je prebrala Sanja Vogrič.
O vsebini koncerta, kot ga je vodstvo šole zasnovalo skupno s profesorskim zborom, je nato spregovorila ravnateljica. “Šola Komel se ob svojem 60-letnem delovanju predstavlja kot živa in živahna stvarnost” in je vedno pripravljena sprejemati nove izzive. Tak je bil po njenih besedah tudi “naš ravnatelj Silvan”, ki mu je bil večer posvečen. Vseboval je glasbene zvrsti, ki so mu bile najbolj pri srcu: na prvem mestu skupinsko glasbo, igranje in skupno učenje kot trenutek skupne rasti, soočanja in spodbude. Tudi Alessandra Schettino je podčrtala, da se pri vsakodnevnem delu na šoli trudijo, da bi učencem posredovali ljubezen do glasbe ne glede na to, ali se bodo odločili za nadaljnjo kariero ali ne. Če želijo, lahko dosežejo visoko strokovno in umetniško raven, o čemer pričajo ugledni dosežki in nagrade nekaterih gojencev po prestižnih evropskih glasbenih institucijah. “Gre za trdno in konstantno delo, ki ga je Silvan stalno opravljal”. Najlepše darilo zanj je gotovo to, da vidi pri sodelujočih glasbenikih pripadnost veliki družini, šoli Komel, kateri je bil trdno predan. Danes je bolj kot kdaj prej zelo pomembno spodbujati ustanove, “ki promovirajo glasbeno izražanje kot kulturno obogatitev osebe, kot univerzalno obliko komunikacije in medsebojnega spoštovanja”. Še naprej moramo verjeti v kulturo in glasbo, še naprej spodbujati delo z otroki in mladimi, še naprej širiti estetske in etične vrednote, ki jih lahko daje le glasba, je še dejala ravnateljica Schettino, ki se je iskreno zahvalila sodelavcem, profesorjem, gojencem in vsem navzočim.
Pravo presenečenje je bilo zadnja točka koncerta: smotrno izbrane biserčke Antonina Dvoraka, Johanna Brahmsa in Gioacchina Rossinija so osemročno – na dva klavirja – izvedli prof. Sijavuš Gadjiev in trije izmed njegovih najboljših učencev: sin Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera in Neva Klanjšček. Učinek je bil seveda zagotovljen in aplavz posebno bučen: v skupnem muziciranju so namreč dali vse od sebe in se hkrati – po svoje tudi igrivo – poklonili ljubemu prijatelju Silvanu Kerševanu, medtem ko jih je ta smeje in z rokami v žepih več kot zadovoljno gledal z velikega projiciranega posnetka na platnu… / DD
