Primerjava dobrih praks za narodne in jezikovne manjšine
Narodne in jezikovne manjšine, ki so zgodovinsko prisotne na določenem ozemlju, igrajo dvojno vlogo. Po eni strani si prizadevajo, da ohranjajo narodno zavest, jezik in kulturo, po drugi strani pa so pomemben dejavnik širjenja vrednot kulturne in jezikovne raznolikosti. In prav ta raznolikost spada med ustanovne temelje dežele FJK. Tako lahko označimo rdečo nit študijskega posveta, ki je v petek, 6. decembra, potekal v dvorani della Torre, na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. Pomemben in vsebinsko bogat dogodek sta organizirala Slori in Furlansko filološko društvo.
Jutranji del posveta, ki ga je povezovala Adriana Janežič, se je po krajših pozdravih predstavnikov institucij osredotočil na predstavitev dobrih praks, ki so jih izvedle jezikovne in narodne manjšine v FJK. Prisotne so v imenu organizatorjev pozdravila predsednika Milan Bufon in Federico Vicario. Uvodni poseg pa je imel Gabriele Iannaccaro z univerze Milano-Bicocca. Raziskovalki Slorija Zaira Vidau in Norina Bogatec sta nato predstavili projekt Eduka, predstavnik Furlanskega filološkega društva Piergiorgio Sclippa pa je spregovoril o projektu virtualne furlanske knjižnice. Susanna Pertot je predstavila evroprojekt Jezik/Lingua, Alfredo Sandrini in Annamaria Tributsch pa delovanje društva nemške skupnosti v Kanalski dolini “KanaltalerKulturverein”. V popoldanskem delu so posegi obravnavali nemško in ladinsko manjšino v deželi Tridentinska-Južna Tirolska, Okcitance v Piemontu in Sardince. V sklepnem posegu so obravnavali vprašanje o uveljavljanju novih tehnologij na manj razširjene jezike. Sklepne pozdrave sta izrekla ravnatelja obeh ustanov, Devan Jagodic za Slori in Feliciano Medeot za Furlansko filološko društvo.
