Dela navdihuje 100-letnica prve svetovne vojne
Ko je Marjan Breščak pred leti razmišljal s skupino najožjih in vse do danes zvestih sodelavcev, kaj bi posebnega priredili v Jeremitišču in Štandrežu za tisočletnico prve omembe Gorice, si niti predstavljati ni mogel, da bo lahko letos na tiskovni konferenci v prostorih goriške pokrajinske uprave ponosno dejal, da je mednarodno srečanje kiparjev sKultura, ki ga prireja štandreško vaško združenje sKultura 2001, eno najboljših in najbolj kakovostnih mednarodnih srečanj kiparjev v deželi Furlaniji Julijski krajini. Na goriški pokrajini so namreč v sredo, 2. t. m., predstavili letošnjo izvedbo srečanja kiparjev v Jeremetišču in Štandrežu, ki se bo končalo z ljudsko slovesnostjo v soboto, 12. oktobra, ob 19.30 v Jeremitišču, kjer bodo prestavili letošnje kipe in dali priložnostna darila kiparjem.
Predsednik združenja sKultura 2001 Marjan Breščak je imel v prostorih goriške pokrajinske uprave na tiskovni konferenci ob sebi podpredsednico pokrajinske uprave Maro Černic in pokrajinskega odbornika za kulturo Federica Portellija. Breščak je povedal, da so ponosni, ker lahko tudi letos priredijo kiparsko srečanje, čeprav se ve, da sedanja finančna in gospodarska kriza najeda tudi in predvsem kulturne prireditve.
Marjan Breščak je povedal, da je prireditev prerasla samo umetniško dogajanje, saj je letošnje srečanje italijanskih, furlanskih in slovenskih umetnikov več kot to, pomeni namreč lepo priložnost, da krajani sami in tudi drugi ljubitelji umetnosti “na licu mesta” vidijo, kako kiparji, ki bodo letos klesali v kamnu in izrezovali v lesu svoje kipe, delajo, predvsem pa je štandreško srečanje kiparjev odlična priložnost, da se umetniki spoznavajo med seboj, navezujejo stike in tudi sami umetniško rastejo.
Teden dni trajajoče srečevanje in delo kiparjev sta seveda naporen finančni zalogaj za društvo sKultura 2001, ki ga bodo pa ob pomoči sponzorjev zmogli. Letošnje srečanje poteka v znamenju spominjanja na prvo svetovno vojno, kar sta na tiskovni konferenci poudarila tako Federico Portelli kot Mara Černic, ki sta z veseljem povedala, da spada štandreški kiparski teden v niz prireditev ob stoti obletnici začetka ene največjih morij v zgodovini človeštva na naših tleh; seveda ne gre za obujanje vojne, ampak za opozarjanje, da se kaj podobnega nikdar več ne bi pripetilo.
Marjan Breščak je še povedal, da bo letos v Jeremitišču, kjer bodo umetniški ateljeji na prostem v kamnu in lesu (cedra), delalo 12 umetnikov, in sicer Baratta Maria Eterna, Cetani Daniela, Cetani Maria Teresa, Crainich Giulia, Folloni Aurora, Kocjan Franc, Kofol Nivea, Lombardo Sisto, Petruz Michele (iz Doberdoba), Remec Tjaša, Starc Aleksander (s Tržaškega), Šimac Nika, Društvo Most in Kamnoseki iz Manč pri Ajdovščini. Prav prisotnost kamnosekov iz Manč je po mnenju Marjana Breščaka pomembna tudi zato, ker bodo iz lipiškega kamna naredili fontano in napajalno korito, ki ju bodo kasneje organizatorji namestili na glavni trg v Štandrežu. Organizatorji so tudi povedali, da so ekološko naravnani, saj lesa ne kupujejo, ampak ga dobijo od domačinov, ki radi darujejo, medtem ko je kamen izjemno drag; nekateri umetniki pa v Jeremitišču radi naredijo večje skulpture.
“Doslej imamo v vasi umeščenih že več kot 50 kipov s preteklih kiparskih srečanj, kar je nedvomno obogatitev za vso vas in širšo Goriško, tokrat nam je pet umetnikov obljubilo, da bodo skušali narediti kipe z nadihom prve svetovne vojne, že sedaj pa smo veseli, da bo Štandrež bogatejši z novimi umetniškimi deli. Rad pa bi tudi naglasil dejstvo, da je na letošnjem kiparskem srečanju v Štandrežu vrsta mladih umetnikov, ki vidijo priložnost mednarodne uveljavitve prav pri nas”, je še povedal Marjan Breščak.
Umetniki delajo v Jeremitišču od sobote, 5. t. m., do sobote 12. t. m., vsak dan med 10. uro zjutraj in 12.30, v popoldanskem času pa so v Jeremitišču v delavnicah na odprtem od 14. do 17. ure.
Končna prireditev bo v soboto, 12. t. m., ob 19.30 na Jeremitišču, v primeru slabega vremena pa bo v župnijski dvorani v Štandrežu.
Toplo ste vabljeni vsi, ki imate radi likovno umetnost, predvsem pa mladi!
Jurij Paljk
