Prof. Lojzka Bratuž prejemnica naziva častne občanke MO Nova Gorica
Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica je v petek, 6. septembra 2013, preplavil močan val krepkega naboja mladih fantov in deklet, pa tudi otrok, ki svoje energije sproščajo v plesu in plesno akrobatskih gibih “breakdanca”. Prav ti mladi obetavni ustvarjalci na “plesno- športnem” področju, Nika Mlakar, svetovna prvakinja v oriental show plesih, ki je gledalce omamila s trebušnim plesom, strastnim tangom in še čim, Nik Oblak, finalist showa Slovenija ima talent 2013, Pro Dance Nova Gorica, Roman Urek, državni prvak v solo hip hopu, Valterap, pevec in avtor glasbe, in V. I. P. Dance Company, so dali dinamičen pečat tej slovesnosti ob prazniku Mestne občine Nova Gorica, ki je ob raznolikih kulturnih, športnih in družabnih dogodkih dosegel vrh prav na tej svečani seji mestnega sveta, na kateri je župan Mestne občine Nova Gorica, Matej Arčon, kot je tradicija in kot velevata 19. člen Statuta Mestne občine Nova Gorica in 19. člen Odloka o priznanjih MO Nova Gorica, podelil priznanja zaslužnim občanom in ustanovam. Med letošnjimi nagrajenci je prof. Lojzka Bratuž, ki ji je župan Arčon podelil naziv častne občanke Mestne občine Nova Gorica, ker je kot doktor modernih leposlovnih ved s svojim strokovnim raziskovanjem pripomogla k vzpostavljanju in ohranjanju skupnega narodno-kulturnega prostora obeh Goric in Goriške, in seveda za njeno strokovno delo.
Preden so se na velikem platnu zvrstili filmski posnetki nagrajencev in opisi njihovega življenja in dela, kakor si jih je posrečeno zamislil režiser proslave, gledališki igralec Radoš Bolčina, član SNG Nova Gorica, je ob povabilu povezovalke večera, ki je razvijala poetično vezno nit o času, stopil na oder župan Arčon. Najprej je pozdravil ugledne goste (med njimi so bili podžupan MO Nova Gorica Mitja Trtnik, poslanca RS, mag. Mirjam Bon Klanjšček in Mirko Brulc, ter državni svetnik Tomaž Horvat) in izrazil veliko veselje zaradi tako številne udeležbe občinstva – dvorana je bila popolnoma zasedena -, nato pa dejal, da so želeli to prireditev, poimenovano Čas – podoba večnosti, pospremiti “z bogato mero domače ustvarjalnosti, zlasti mladih, ki se na različnih področjih uvrščajo v sam vrh, slovenske in tudi mednarodne scene”. “Ponosen sem, da v naših vrstah premoremo tak ustvarjalen naboj”, je dejal Arčon. “Ti izjemni ustvarjalci živijo skromno med nami, nocoj jim dajemo možnost, da nam pokažejo, kaj vse zmorejo”. Omenil je projekt POPRI, ki poteka v organizaciji Primorskega tehnološkega parka in je “usmerjen k spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti, znanosti, tehnike in podjetništva med mladimi v Goriški regiji”. Na občini podpirajo različne institucije in programe, namenjene mladim. Mladinskemu centru, Mostovni, raznim klubom in društvom se bo kmalu pridružil v središču mesta rolkarski poligon, “nov center mladinske urbane kulture, ki bo nudil možnost druženja, mreženja in nastajanja ustvarjalnega naboja, ki pozitivno preseneti, ko najmanj pričakuješ”. Vesel je z obiskom programov letošnjih Poletnih doživetij, ki so presegli vsa pričakovanja. Arčon je prepričan, da veliko ljudem ni vseeno za prihodnost Nove Gorice in v ta krog gotovo spadajo nagrajenci, katerim se je iskreno zahvalil za delo, ki ga opravljajo. Kljub vsestranski stiski je treba “stremeti k optimizmu in iskanju možnosti prebroditi to obdobje krize, tudi preko projektov, iskanja novih oblik financiranja in vsebin”. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi vsem sodelavkam in sodelavcem, ki “s strokovno pomočjo pomagajo pri realizaciji idej in projektov”. Opozoril je, da “največje darilo so sreča in zadovoljstvo ljudi ter občutek, da si opravil dobro delo”. “Vloga aktivnega državljana ne pomeni samo kritiziranja in ugotavljanja, kaj vse je narobe, ampak predvsem iskanje odgovora na vprašanje: kaj lahko sam naredim, da bo vsem nam bolje. Tako se družba plemeniti, raste, v takšni skupnosti smo bogatejši vsi”.
Ob letošnjem prazniku so se še posebej spomnili na domače velikane: Silvana Furlana, priznanega filmskega kritika in dolgoletnega direktorja Slovenske kinoteke, kiparja Zmaga Posege, ki mu v spomin v Mestni galeriji pripravljajo retrospektivno razstavo, pesnika, pisatelja in prevajalca Mateja Bora, ki mu bodo 27. septembra v njegovem rojstnem kraju Grgarju odkrili skulpturo, vezano na njegovo otroško poezijo Palčki-pihalčki, mlade akademske slikarke Nike Šimac, in ne nazadnje mnogo prezgodaj umrlega direktorja Goriškega muzeja Andreja Malniča, na katerega mislijo vsak dan. “Njegova osebnost sije v dni, ki jih je pustil za seboj. Ob tej priložnosti se mu zahvaljujemo za vso njegovo nesebično predanost Goriški. Posthumno mu poklanjamo skulpturo Zmaga Posege, ki ga v spomin na očeta zapuščamo njegovi hčerki Ani”, je dejal župan Arčon. Podelitve letošnjih nagrad so se zvrstile po njegovem govoru med povezovalnimi mislimi, ki so se, navezujoč se na izročilo preteklosti – prisrčno jo je predstavljal poseben glasbeni kvartet z izvirnimi glasbili (grabljami, strgali…), in sicer Skupina Vesel Garenjkančane iz Gornjega Lokovca -, opirale na sedanjost, katero moramo živeti v polnosti. Vsakega nagrajenca je uvedel kratek posnetek s predstavitvijo njegovega življenja in dela. Kot smo že omenili, je naziv častne občanke prejela prof. Lojzka Bratuž, ki jo na Goriškem vsi dobro poznamo in cenimo ne samo zaradi njenega strokovnega prizadevanja, ampak tudi zaradi njenega nesebičnega udejstvovanja za narodov blagor pri najrazličnejših naših organizacijah in za Božjo čast, ki ga opravlja že iz mladih let. Odkar je za vedno odšel od nas njen brat prof. Andrej Bratuž, vsako nedeljo orgla pri slovenski sv. maši v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, potem ko je mnogo let orglala v goriški stolnici. Ona je tudi zadnja članica družine Bratuž, skladatelja Lojzeta Bratuža, nedolžne žrtve fašističnega preganjanja, in pesnice Ljubke Šorli, ki je svojo bolečino ob smrti mladega moža prelila v verze, polne ljubezni do njega, naroda in Boga.
Ko je publika na ekranu spremljala njene kretnje med knjigami v domači hiši in njen sprehod po Erjavčevi ulici mimo doprsnih kipov ljubljenih staršev, Ljubke Šorli in Lojzeta Bratuža, so poslušalci izvedeli, da je otroška leta preživela v Tolminu, kjer je od l. 1945 orglala in učila otroški zbor. Od l. 1950 je v Gorici nad 25 let vodila ženski zbor in mnogo let orglala v goriški stolnici. Dolgo let je bila predsednica Združenja cerkvenih pevskih zborov in sedaj je častna predsednica. Uredila je knjige o Mirku Fileju in Lojzetu Bratužu ter ponatis pesmaric. Pomembno je njeno vzgojiteljsko in raziskovalno delo. Poučevala je na slovenskih goriških šolah in slovenščino na fakulteti za tuje jezike na univerzi v Vidmu. Bila je predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm. Je častna članica Slavističnega društva Slovenije. Sodelovala je s prispevki v PSBL, pri sestavi šolskih beril, pri zbornikih Goriškega muzeja, s prispevki o Valentinu Staniču, v Vodopivčevem in Lovrenčičevem zborniku, v Acta ecclesiastica Sloveniae z raziskavo Korespondenca Attems – Glavar, v zborniku Narodne manjšine z zapisom Kulturno življenje Slovencev v Italiji, v zborniku Škrabčeva misel s prispevkom Škrabčevi stiki z italijanskim svetom, v zborniku Sedejev simpozij v Rimu s prispevkom Sedej in slovenska književnost, uredila je Rebulov zbornik in izdala samostojna dela, Dr. Karel Štrekelj, K. M. Attems – Slovenske pridige, Gorica v slovenski književnosti, Dopisovanje K. M. Attemsa s Petrom Pavlom Glavarjem, Gorizia nella letteratura slovena, Monoscritti Sloveni del’700, Goriška knjiga, Iz goriške preteklosti. Predsednik RS dr. Janez Drnovšek jo je l. 2004 odlikoval z redom za zasluge pri uveljavljanju, razvijanju in širjenju slovenske kulture in jezika v Italiji ter znanstveno-strokovno delo.
Novi častni občanki prof. Lojzki Bratuž je publika stoje namenila toplo ploskanje.
Nagrado Franceta Bevka pa je župan izročil Kulturnemu domu Nova Gorica za uspešno več kot 30-letno delovanje na kulturno-umetniškem področju ter organizacijo številnih izjemnih glasbenih in likovnih dogodkov, ki so ponesli glas o Novi Gorici kot pomembnem žarišču kulture tako v slovenski kot širši mednarodni prostor. Iste nagrade je deležna Neda Rusjan Bric, igralka in režiserka, za izjemno režisersko stvaritev goriške trilogije predstav o Aleksandrinkah, bratih Rusjan in Simonu Gregorčiču. Nagrado mestne občine Nova Gorica sta prejela Stojan Ristovski, glasbenik, za dolgoletno in uspešno pedagoško delo na glasbeni šoli, za njegov brezkompromisni prispevek k razvoju pihalnih godb na Goriškem in Glasbenega društva NOVA; podjetje Contall d. o. o. Nova Gorica za prispevek podpori podjetništvu v smislu razvoja in pomoči v dani gospodarski situaciji. Kot družbeno odgovorno podjetje je tudi ustanovitelj fundacije Vrabček upanja, ki zbrana sredstva namenja za nakup opreme in pripomočkov za oddelek invalidne mladine v Stari Gori. Isto nagrado so prejeli še Jožef Leban za več kot 50-letno prizadevno delo na odgovornih vodilnih mestih v gospodarstvu, družbenih organizacijah, društvih, športnih klubih in v krajevni skupnosti Solkan, Otrok otroku, humanitarno društvo Kid za izjemno organizacijsko sposobnost pri pomoči socialno ogroženim otrokom in družinam ter krepitve solidarnosti kot temeljne človeške vrednote, Rajmund Kolenc, za dolgoletno aktivno delo na področju turizma in športa, Gabrijel Devetak za dosežke na znanstvenoraziskovalnem področju (dr. Devetak občasno sodeluje z našim tednikom), dolgoletni ravnatelj Marijan Kogoj, za prispevek k razvoju in ugledu dobrega šolstva na Goriškem, in Bogdan Potokar, za ohranjanje kulturne dediščine 1. svetovne vojne na Sabotinu in za razvoj turistične ponudbe v Mestni občini Nova Gorica.
V imenu vseh nagrajencev se je zahvalila Neda Rusjan Bric, mi pa jim iz srca čestitamo, še posebno prof. Bratuževi, saj njen častni naslov simbolno zaobjema vse tiste, ki se pri nas v “zamejstvu” trudijo in prizadevajo, da ne bi šlo v pozabo delo pomembnih Slovencev v naši skupnosti, pa tudi za uresničevanje in utrjevanje “skupnega slovenskega kulturnega prostora”.
Iva Koršič
