Romanje v Lurd 2013
Kako lepo je romati k Mariji v Lurd, še lepše pa se vrniti domov in objemati naše drage in deliti z njimi milosti, ki smo jih bili deležni. Letos je bilo še posebno ganljivo, saj nas je Marija obvarovala hude poplave, ki so tako neusmiljeno poplavile vse Marijino svetišče, Salus in hotele, ki so blizu reke.
Vlak je priromal nazaj v nedeljo zjutraj ob 10. uri, ko se je ustavil na goriški železniški postaji; tu namreč izstopijo vsi, tudi bolniki, ki potujejo v bolniškem vagonu. Ko smo se bližali peronu, sta skozi okno zaplapolali slovenska in bolgarska zastava. Romarji so navdušeni pozdravljali domače, ki so jih prišli iskat, vsak s svojim občutkom in utrujenostjo po 24 urah dolge vožnje in bivanja na vlaku.
V Lurdu smo doživeli marsikaj skupnega. Slovenci pa smo imeli še dve slovenski maši, ki ju je vodil škof Metod Pirih s petimi slovenskimi duhovniki. Imeli smo naš križev pot na Kalvarijo, ki ga je vodil g. Srečko, katehezo pod vodstvom g. škofa, bolniško maziljenje in spovedovanje na vlaku pa je vodil g. Miro. Na vlaku smo se posvetili tudi naši 'ustaljeni' uri molitve pred Najsvetejšim; udeležila se je je številna skupina. V Salusu so pod vodstvom g. Šlibarja bolniki molili hvalnice in rožni venec. Tudi letos je bilo romanje zelo doživeto. Marsikomu bo ostalo v trajnem spominu, predvsem tistim, ki so prvič romali v ta Marijin kraj.
Poleg sodelavcev se je romanja udeležila še skupina naših štandreških fantov – med njmi tudi dekle -, ki so pridno prevažali romarje po Lurdu. 12-letna Ester je pomagala v jedilnici v Salusu deliti hrano. Ponosni so bili, saj so komaj končali šolo in že so se odpravili na služenje v Lurd. Bog daj, da bi tudi prihodnje leto sprejeli povabilo na to edinstveno izkušnjo in pritegnili še kakšnega prijatelja.
Joana
