Kimovčev pasijon prvič v Števerjanu
Dne 24. marca letos je v Števerjanu mašno bogoslužje oljčne nedelje prvič obogatilo Kimovčevo Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Mateju v izvedbi moške zasedbe domačega zbora in solistov.
(Avdio posnetek; pripravil ga je Elija Muzič)
Pasijon je glasbena zvrst, ki ima svoje korenine najverjetneje v zgodnjem srednjem veku (okrog 9. – 10. stoletja) in spada v vrsto dramskih pripovedi o Kristusovem življenju in vstajenju, kot so tudi Visitatio Sepulchri za velikonočno jutro ali opisi Gospodovega rojstva in Razglašenja. Pasijon je osnovan na evangeljskih odlomkih o Kristusovem trpljenju; v stoletjih se je tudi kot glasbena zvrst stalno spreminjal: iz začetnega gregorijanskega napeva, ki ga je pel le duhovnik, se je razvila porazdelitev treh vlog z različno glasovno barvo (Kristus, evangelist, ostale osebe in množica). Z razvojem večglasja je nastal t. i. motetski-pasijon, pri katerem so bili polifonsko razviti ne samo vzkliki množice Judov in vojakov, ampak tudi pripoved kronista. Višek razvoja te glasbene zvrsti imamo v baročnem obdobju, ko se je utrdila oblika oratorijskega Pasijona, pri katerem so se evangeljskemu tekstu dodajala še druga nabožna besedila v obliki arij in recitativov z istrumentalno spremljavo. Pravo mojstrovino predstavlja zato Bachov Pasijon po Mateju, za soliste, dva zbora in dva orkestra, ki je bil prvič izveden na Veliki petek leta 1727; po mnenju mnogih izvedencev je to eno največjih in najpomembnejših del v celotni zgodovini glasbe. Po razcvetu v baročnem obdobju je ta zvrst sicer nekoliko zamrla, prav v 20. stoletju pa se je začela ponovno razvijati.
Na Slovenskem je dobro poznan Kimovčev Pasijon. Dr. Franc Kimovec (1878 – 1964) je študiral bogoslovje v Ljubljani, doktoriral je v Rimu, glasbo pa je študiral na dunajski Akademiji, kjer je končal študij orgel, pevovodstva in cerkvenega petja. Bil je dober poznavalec orgel in uradni kolavdator zvonov v ljubljanski škofiji, veljal je tudi za največjega strokovnjaka gregorijanskega korala, pri katerem se je, poleg ljudskih melodij, zgledoval pri skladateljskem delu; napisal je okrog 500 skladb, predvsem maš. Njegov Pasijon (deli, ki jih govori množica) je bil objavljen v Cerkvenem glasbeniku leta 1935, št. 3 – 4; skladba je ocenjena kot “preprosta, poljudna, da je dostopna vsem koli kaj izvežbanim zborom”. Že v naslednji številki Cerkvenega glasbenika je objavljena novica, da je bil Pasijon prvič izveden na cvetno nedeljo v ljubljanki stolnici, množico je pel zbor bogoslovcev pod vodstvom g. Slavka Snoja; omenja se še, da je Pasijon “napravil na vernike globok vtis”. Koral je nekaj let kasneje zapisal Lojze Mav. Po zaslugi prof. Fileja poznamo Kimovčev Pasijon tudi na Goriškem, saj ga v cerkvi na Travniku izvajajo že preko šest desetletij.
Letos se je tudi števerjanski zbor, na pobudo domačega župnika g. Mirka Butkoviča, odločil za izvedbo tega dela. Moški del zbora je, po intenzivnih vajah, ki so se začele takoj po božičnih praznikih, čustveno in doživeto poosebil množico Judov, vojakov, velikih duhovnikov. Kronista je zapel Nikolaj Pintar, Jezusa g. Mirko Butkovič, ostale solistične vloge pa Manuel Pintar (Juda), Matija Faganel (veliki duhovnik), Elija Muzič (dekla), Matej Pintar (Peter), Martin Srebrnič (Pilat) ter Damjan Klanjšček (Pilatova žena). Števerjanski verniki so Pasijon res navdušeno sprejeli, saj predstavlja v svoji intenzivni sporočilnosti in lirični dramatičnosti pravi uvod za primerno doživljanje skrivnosti velikega tedna, ki je tudi letos doživel višek s praznično vstajenjsko procesijo na velikonočno jutro.
MV
