In spet sem vitki vrč za božjo kri
Da se ob valovanju zvočnih odtenkov sodobne glasbe in prepletanju s čustvi prepojenih misli v vezeni in nevezani besedi lahko poglobljeno prepustimo premišljevanju dogodkov, ki jih v razmislek kot na milostnem pladnju ponuja postni čas, čas prečiščevanja naših src ob misli na trpljenje in večno življenje, nas je prepričal postni meditativni koncert pod naslovom In spet sem vitki vrč za božjo kri. Zelo posrečeno izbran naslov je verz iz zadnjih stihov sonetnega venca pesnika Franceta Balantiča. Vsebinsko globoko doživet večer so priredili Slovensko pastoralno središče Gorica, župnija sv. Andreja apostola Štandrež in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica, v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij. Zamisel zanj se je porodila mladima dr. Davidu Bandlju in univerzitetni študentki Lucrezii Bogaro. Oba sta zelo aktivna v našem kulturnem življenju in sta s tem večerom dokazala, da bi morala naša skupnost bolj pogosto dajati možnost mladim, da razprejo svoja poustvarjalna krila in svobodno izrazijo to, kar nosijo v sebi.
Davida Bandlja poznamo tudi kot pesnika in glasbenika. Po študiju klavirja in viole na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorci ga je prevzelo zborovodstvo. Prve smernice za to je dobil pri pevovodji Hilariju Lavrenčiču, nato je opravil zborovodsko šolo pod vodstvom Stojana Kureta in Ambroža Čopija in še druge strokovne tečaje z uglednimi glasbenimi osebnostmi. Devet let je bil zborovodja MePZ Štandrež, dve leti goriškega mešanega mladinskega zbora Primož Trubar, član pevske skupine Musicum (1999 – 2011) in Vokalne akademije Ljubljana (od l. 2011). Poleg tega, da je izdal tri zbirke svojih poezij in zbirko esejev, je me drugim z Ivanom Florjancem objavil izbor del skladatelja Stanka Jericija. Sedaj poučuje klavir na SCGV E. Komel. V orgelski igri pa se izpopolnjuje z uveljavljenim goriškim organistom Marcom Colello. Od letošnjega januarja vodi tudi Mladinski zbor Emil Komel. Poleg vsega je organist v goriški cerkvi sv. Ivana. In prav v tej cerkvi je bil omenjeni koncert, v torek, 19. marca zvečer. Žal se ga je udeležila le peščica, sicer zelo pozornih poslušalcev, ki so občutili globoko sporočilnost posrečeno izbranih skladb in veznih besedil, izvzetih – v povzetkih ali kot celota – iz del slovenskih pesnikov Ivana Dobnika, Franceta Balantiča, Edvarda Kocbeka, Braneta Senegačnika, Vilija Steguja, Vladimirja Truhlarja in iz evangelija po Janezu. Ta besedila je z občutkom, tudi s pozorno pažnjo na lepo izgovorjavo jezika in na bogato vsebino misli, interpretirala Lucrezia Bogaro, ki študira umetnostno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti in se je že v otroških letih srečala z glasbo na SCGV E. Komel. Nato pa jo je navdušilo zborovsko petje, ki ji je, odkar poje v dekliški vokalni skupin Bodeča neža, dalo veliko zadoščenj. Nekaj časa že vodi otroški cerkveni zbor v Štandrežu. Poznana pa je tudi v ljubiteljskih gledaliških krogih kot razigrana pripovedovalka pravljičnih zgodb v Feiglovi knjižnici v Gorici in kot uspešna debitantka v števerjanski Dramski družini F. B. Sedej v letošnji predstavi Umor v vili Roung. Njeno podajanje s prodornostjo obžarjenih izpovedi izbranih slovenskih besednih umetnikov in Janezovega evangelija ter orgelske skladbe v temperamentnem izvajanju Davida Bandlja so se harmonično dopolnjevali in spajali v svetlo, upanja polno sporočilo, ki naj nas po zemeljskem križevem potu pospremi v nebeški sijaj, po katerem hrepenijo naše duše. Pod oboki male, a vselej prijazne cerkve sv. Ivana so se najprej v trpkih tonih zaslišale skladbe Eremit Gojmirja Kreka (1875-1942), Iz četrte knjige preludijev Stanka Premrla (1880-1965), Miserere, De profundis, iz 50 preludijev Emila Komela (1875-1960) De profundis, Requiem, Stabat Mater, praizvedbe mladih goriških glasbenikov Silvana Zavadlava (1968) Zapuščenost – preludij in Marca Colelle (1972) allegro iz Sonate za orgle ter nepozabnega Stanka Jericija (1928-2007) Lumen Christi, variacija za orgle. Za temi je v vsej veličasti velikonočne radosti zazvenela Aleluja, fuga za orgle Danila Fajglja (1840-1908), ki je kar najlepše zaokrožila to pronicljivo srečanje z univerzalno govorico glasbe, ki se je ob premišljeni izbiri pomenljivo spajala z žlahtno stkano literarno besedo.
Isti koncert, sicer z drugim besednim izvajalcem – tokrat je vlogo prevzel g. župnik in dekan Karel Bolčina -, je bil v cerkvi sv. Andreja apostola v Štandrežu, na oljčno nedeljo, 24. marca 2013.
Iva Koršič
