Za uvod dve krajši komedijski igri
V župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu se je v nedeljo, 7. oktobra 2012, začel abonmajski niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin, ki v to obsoško vas prikliče igralce z raznih koncev Slovenije. Dvanajstič zapored je ta posebni abonma pripravilo Prosvetno društvo Štandrež oz. njegov dramski odsek, ki neprekinjeno, živahno deluje v društvu že sedeminštirideset let in skrbno goji prijateljske stike s stanovskimi kolegi po vsej Sloveniji, tudi z vzajemnimi gostovanji. Uvod v vrsto abonmajskih predstav pod naslovom Štandrež 2012 so prireditelji zaupali gledališki skupini KUD Dobrova, ki je že četrtič prišla v goste na štandreški oder, kot so gledalci izvedeli iz ust Božidarja Tabaja ob pozdravnih besedah pred začetkom predstave. Amaterska gledališka skupina KUD Dolomiti Dobrova je l. 2003 oživila nekdaj plodno dramsko delovanje v Dobrovi, predmestju Ljubljane. Od tedaj so uprizorili že nekaj uspešnih predstav, med katerimi tudi ganljivo dramo Marshe Norman Lahko noč, mama, ki so jo odigrali pred časom tudi v Štandrežu.
Tokrat pa so prišli v goste z dvema enodejankama: Obisk v gledališču Karla Valentina (1882-1948), dramatika in producenta mnogih filmov, predvsem pa enega najpomembnejših bavarskih komikov, kabaretnih ustvarjalcev in klovnov, ter Veš, da te ne slišim, če teče voda ameriškega dramatika, scenarista in gledališkega producenta Roberta Andersona (1917-2009). Obe je zrežiral Franci Končan, v ljubiteljskih gledaliških vrstah dobro poznan režiser, ki vodi tudi gledališke skupine pri koroških rojakih v Avstriji.
Komični zapleti v enodejanki Obisk v gledališču se spletajo okrog dveh vstopnic, ki jih hišnica podari neki ženi. Ta bi se z možem zelo rada odpravila v gledališče, a tisoč drobnih stvari jima ovirajo čimprejšnji odhod. Ko se končno odpravita, opazita, da je predstava šele naslednji dan … Igralca Nataša Tehovnik (žena) in Uroš Kristan (mož) – Urša Remškar je imela le drobno epizodno vlogo sosede – sta brezhibno obvladala tekst in se sproščeno gibala po prizorišču. Toda kljub dobro naštudiranemu nastopu je uprizoritvi manjkalo najpomembnejše: tista “tragikomična” humornost, ki mora izžarevati iz Valentinovih del, in tista melanholična nota, ki preveva smešne nerodnosti, katerih akterji so vselej klovnsko obarvani protagonisti njegovih del. Te Valentinove značilnosti je v svojih režijskih konceptih znal posrečeno udejanjiti Janez Starina z imenitnim ljubiteljskim gledališkim parom Majdo Zavadlav in Božidarjem Tabajem, ki sta v enodejankah Selitev in Gremo v teater kot neroden, ne ravno bister zakonski par ustvarila tisto pristno komičnost, ki ob vsej preprostosti spravlja v smeh, v katerem pa je vselej nekaj grenkobe.
Tudi enodejanko Veš, da te ne slišim, če teče voda, v kateri se vsebina spleta okoli vprašanja, ali je primerna in umestna moška golota v gledališki predstavi, so igralci David Tehovnik (Jack Barnstable, avtor), Roman Černigoj (Heren Miller, gledališki ravnatelj), Vesna Tehovnik (Dorothy, tajnica), Miha Prebil (Richard Pawling, igralec) odigrali tekoče, a tudi v tej predstavi, ki je bila mestoma malce dolgovezna, nismo zasledili tiste vzmeti, ki bi morala sprožiti komične reakcije in posledično priklicati smeh na gledalčev obraz. Škoda, ker so igralci mladi in prizadevni. Očitno je kaj “zaškripalo” v režijski interpretaciji.
Prihodnje srečanje z ljubiteljskim gledališčem v štandreškem abonmaju bo v nedeljo, 4. novembra, ko bo Ta bolj’Teatr KPD “Josip Lavtižar” iz Kranjske Gore odigral delo Na slepo; avtor je igralec Gregor Čušin, ki je podpisal tudi režijo. Gledalci, ki so vpisali vse razpoložljive abonmaje (trideset oseb je ostalo brez njega in čaka na kakšno rešitev), se bodo po predstavi lahko zadržali na malem martinovanju ob sladkem moštu, ki ga bo ponudil vinogradnik Silvester Primožič, in pečenem kostanju. Tudi to prijateljsko druženje po novembrski predstavi spada že v tradicijo.
IK
