Verski turizem za gospodarski in kulturni razvoj Benečije

Posvet DMO ob 30-letnici Združenja don Eugenio Blanchini v malem romarskem kraju

Verski turizem postaja vse pomembnejši dejavnik razvoja številnih manjših krajev, saj vse več turistov obiskuje z duhovnostjo prežete destinacije tako zaradi osebne vere kot tudi zaradi želje po miru in globlji povezanosti s samim seboj. Da bi to temo poglobili, je DMO Turismo Benečija ob 30-letnici Združenja don Eugenio Blanchini (klikni in preberi več o združenju) priredilo posvet, ki je potekal v petek, 16. oktobra, v Porčinju.

Dogodek je potekal v prostorih društva Pro Loco Amici di Porzûs, v imenu katerega je prisotne v krajevni slovenski govorici sprejel predsednik Luciano Turco ter izpostavil, da je društvo, ki je nastalo z namenom ohranjanja vasi z le sedmimi prebivalci žive, prispevalo tudi k vrednotenju kraja s turistične perspektive s tem, ko so člani počistili številne pešpoti v okolici. Prisotne je pred začetkom posveta pozdravil tudi župan Občine Ahten Maurizio Malduca, ki je med drugim podčrtal pomen vključevanja krajevnih skupnosti pri vrednotenju turističnih krajev, saj so le te “pravi varuhi identitete krajev”.

Prisotne so pozdravili tudi pokrajinska predsednica SSO Anna Wedam in pokrajinski predsednik SKGZ Ivan Ciccone ter konzulka RS v Trstu Nataša Adlešič Barba, posveta pa se je udeležila tudi podpredsednica SSO Marija Brecelj. Dogodek so s petjem gregorijanskega korala obogatile pevke iz Gregorijanske šole Alba Rosa iz Zdravščin na Goriškem.

Porčinj med duhovnostjo in polpreteklo zgodovino

Prvi del posveta je bil posvečen duhovnosti marijanskih krajev. Nekaj osnovnih informacij o Porčinju je podal član upravnega odbora Združenja don Eugenio Blanchini, Luciano Lister. Kraj je znan kot beneški Lurd, ker se je leta 1855 mali Tereziji Dush trikrat prikazala Devica Marija in jo nagovorila v krajevni slovenski govorici. Komaj desetletno dekle ni poznalo drugih jezikov.

O Marijini romarski poti v Porčinju je spregovoril Sergio Cuffolo, referent za pot in član delovne skupine Marijinega svetišča. Značilnosti camina je strnil v tri besede: “vera, pokrajina, gostoljubnost”. Prepričan je, da lahko romarska pot, v kateri se vrednote vere prepletajo z lepoto pokrajine in zgodovino obmejnega območja, prinaša nove priložnosti za promocijo in razvoj turizma za skupnost Terskih dolin. Porčinj je namreč znan tudi zaradi pokola partizanov brigade Osoppo s strani pripadnikov Italijanske komunistične partije leta 1945. Kot je podčrtal marsikateri gost posveta, so lahko ti kraji zanimivi tudi z zgodovinskega vidika, ko bi se znali danes poglobiti v povojno dogajanje ob spoštovanju bolečega spomina preteklosti.

Cuffolo je torej spodbudil h krepitvi počasnega turizma in prisotne opozoril na zadnjo pomembno pridobitev za Porčinj. Marca letos so namreč odprli nov nastanitveni center, namenjen mladim in v korist svetišču, saj lahko v njem gostijo skupine skavtov in vernikov iz različnih župnij.

Veliko romarjev iz Slovenije

Obiskovalcev je sicer v Porčinju že nekaj let veliko, številni prihajajo tudi iz Slovenije. Na posvetu je o tem spregovoril g. Aleš Rupnik, dolgoletni organizator romanj v Porčinj. Dveh vsakoletnih romanj, ki se odvijata prvo soboto po Veliki noči in prvo soboto v septembru, se redno udeležuje 120 romarjev, je povedal. Zanimanje pa naj bi bilo čedalje večje tudi s strani drugih priložnostnih skupin ali posameznikov. Gost je zato opozoril, da bi bilo primerno zamisliti si spletno stran z vsemi potrebnimi informacijami ter razmisliti o rešitvi dostopnosti kraja večjim skupinam, ki tja navadno prihajajo z velikimi avtobusi. Pot, ki vodi mimo gozda v Porčinj, je namreč zelo ozka, na določenih mestih pa je cestišče potrebno obnove, zato svetišče ni za vse zlahka dosegljivo.

G. Rupnik je romanja v Porčinj začel prirejati pred leti, ko sta mu kraj predstavila pred kratkim preminuli župnik Vittorino Ghenda in g. Ciril Čarga. Skupaj sta si prizadevala, da bi svetišče in njegovo zgodbo predstavila širši javnosti. Večer je bil obenem priložnost, da so se spomnili nekdanjega porčinjskega duhovnika, ki je v mali vasici pustil neizbrisen pečat. Kot je izpostavil marsikateri govornik, je ta veliko prispeval k povezovanju slovenske in italijanske skupnosti ter spletel dolgoletne prijateljske stike z romarji iz Slovenije.

V Benečijo želijo privabiti več obiskovalcev

Pri DMO Turismo Benečija se zavedajo, da je za krepitev turistične privlačnosti okolja potrebno tesno sodelovanje s številnimi akterji na teritoriju, zato so lani na Stari Gori vzpostavili točko za sprejemanje turistov, kjer ponujajo tudi vodene oglede. O svetišču na Čedajskem je na posvetu spregovoril brat Dario, ki je poudaril pomen sodelovanja s krajevno ustanovo. Izpostavil je, da je vseh enajst kapucinov, ki delujejo na tem območju, doma iz Veneta, zato so, kot je dejal, “vsi gostje” na Videmskem in jim je sodelovanje s krajani nujno, da bi bolje spoznali kulturo in jezike tega okolja.

Prvi sklop posveta je sklenil Giovanni Lesa, direktor škofijskega urada za pastoralno delo na področju družbene komunikacije, ki je prisotne opozoril, kako je treba informiranje prilagoditi današnjemu svetu. “Svetišče je lahko oaza, kjer čutim vse, kar me obdaja,” je izpostavil, ko je opisal vse bolj individualistično družbo, v kateri nas je številčno več, a smo vsi bolj sami. V svojem posegu je omenil različne ciljne publike, ki bi jim lahko na njim primeren način predstavili Porčinj: od večjih skupin romarjev do posameznikov, ki čutijo globlji pomen svetišča, pa tudi turistov z zanimanji na področju kulture ali zgodovine in pohodnikov, ki bi omenjene kraje lahko obiskali v prvi vrsti zaradi naravnih lepot.

Druge poti na Videmskem

Drugi del posveta so organizatorji posvetili predstavitvi drugih romarskih poti na Videmskem in primerom dobre prakse v Sloveniji, o katerih je spregovoril Leon Leban iz podjetja Dolina Soče, d. o. o. Ob predstavitvi široke turistične ponudbe, pri kateri se podjetje ne osredotoča le na Dolino Soče, ampak pogostokrat prostor namenja tudi drugim zanimivostim in krajem iz širše okolice, je Leban podčrtal pomen sodelovanja med tolminsko in beneško ustanovo, še posebej z namenom privabljanja turistov tudi izven poletne sezone. Posvet je bil obenem priložnost za predstavitev drugih dveh na Videmskem nastalih caminov, to sta Pot 44 votivnih cerkva v Nediški dolini in Nebeška pot od Ogleja do Sv. Višarij.