Pazite, kdo vozi ob vas na avtocesti
Teden v matični domovini
Še en teden manj do konca in novega začetka. Gremo. Najprej sem vam dolžen zadnje podatke o izidih štirih referendumov. Minuli teden so prispele še glasovnice po pošti in iz tujine, ki pa niso spremenile rezultata nobenega od njih. Tudi pri glasovanju o ukinitvi RTV-prispevka ne, kjer se je razlika v korist nasprotnikov še povečala in znaša več kot 2600 glasov. Kljub temu je premier Janez Janša v dneh po referendumu prišel z izvirnim predlogom. Predlagal je, da bodo RTV-prispevek pač plačevali tisti, ki to želijo. Čeprav je bila večina na neobvezujočem referendumu jasna. Čudno, da Janša te iste logike ni uporabil tudi pri drugih dveh posvetovalnih referendumih o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom in odvzemu volilne pravice tujcem na lokalnih volitvah.
Ob tem je sedaj dokončno jasno, kdaj nas bo čakala referendumska ponovitev. Državni zbor je potrdil odlok o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Ta bo 6. decembra. Koalicija je pred časom omenjala možnost, da bi znova vložila tudi nekaj posvetovalnih referendumov, a novic na tem področju za zdaj ni.
Tudi v parlamentu se je zgodilo nekaj sprememb. Izvršilni odbor stranke Resnica je poslanca Borisa Mijića izključil iz stranke in pozval k odstopu. Mijić, ki ga bremenijo očitki o neporavnanih obveznostih do države in zaposlenih v družinskem podjetju, ponarejanju listin in zavajanju glede izobrazbe, je nato odstopil. Ker je od ustanovne seje parlamenta minilo več kot šest mesecev, nadomestne volitve ne bodo potrebne, Resnica pa bo obdržala njegov sedež v parlamentu. Z odstopom se je državni zbor seznanil, kateri od kandidatov Resnice ga bo zamenjal, pa še ni povsem gotovo. Po uveljavljenem sistemu bi to moral biti Slavko Moharič, ki pa se še ni izjasnil, ali bo pristal na novo funkcijo. Ob tem kandidira za župana občine Trnovska vas. Če bi bil izvoljen, poslanske funkcije zaradi nezdružljivosti ne bo mogel opravljati.
Pestro pa je bilo tudi pri Demokratih. V nedeljo pozno zvečer je Tea Košir sporočila, da se bo po odstopu s položaja državne sekretarke na ministrstvu za zdravje vrnila v državni zbor, kamor je bila izvoljena. Ob tem je napovedala, da izstopa iz stranke Demokrati in bo delo nadaljevala kot nepovezana poslanka. To je v stranki Anžeta Logarja in koaliciji povzročilo nekaj skrbi. Koalicija bi izgubila en zagotovljen glas, iz parlamenta pa bi morala vodja poslanske skupine Demokratov Elena Zavadlav Ušaj, ki je nadomestila Teo Košir ob imenovanju za državno sekretarko. Na koncu se je zgodil preobrat. Tea Košir je sporočila, da ne bo poslanka. Sprva je kazalo, da se bo po odstopu zaposlila na direkciji za infrastrukturo, a se je nato odločila za vrnitev v domače podjetje.
Zgodba je odmevala tudi zato, ker je Tea Košir ob odstopu s sekretarske funkcije namignila, da so ji grozili. “Slišala sem, kaj vse se naj bi lahko zgodilo. Da lahko nekdo škoduje mojemu podjetju. Da naj bom pozorna, kdo se vozi ob meni na avtocesti. Slišala sem tudi srhljive primerjave z usodami drugih ljudi,” je takrat zapisala na Facebooku. Za oddajo Tarča je dejala, da to niso bile neposredne grožnje, ampak “posredno opominjanje, kaj se ti lahko zgodi, če boš nadaljeval delo, ki ga ne želijo, da ga opraviš”. Dodala je, da so ji službo na ministrstvu ponudili v zameno za odstop s poslanskega mesta. Kot je še pojasnila, se je odločila za mir in ponudbo sprejela.
Tudi sicer med novinarji že nekaj časa krožijo informacije o napetostih v stranki Demokrati. Poleg Tee Košir je stranko zapustilo tudi nekaj drugih javno manj izpostavljenih članov, znova so se obudila tudi ugibanja o zvestobi nekaterih poslancev. Po slabem volilnem rezultatu ima stranka na svojih resorjih težave pri uresničevanju programa. Na ministrstvu za zdravje sta odstopili že dve državni sekretarki, bistvenih reform ni na vidiku. Minister Tadej Osterc se je v javnosti zapletal z osnutkom predloga zakona o preventivi in zdravem življenjskem slogu, v katerem ni bilo več pomembnih ukrepov za omejevanje prodaje alkohola in prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih. Ideja o Skoku, organu za pregon korupcije, je naletela na več težav, interventni zakon, ki so ga pripravili tudi Demokrati, pa visi na referendumski nitki.
