Kulturni center Lojze Bratuž prejel nagrado ŽIVA 2026

Mednarodna žirija je prepoznala več kot šest desetletij njegovega dela za slovensko skupnost in kulturo

Kulturni center Lojze Bratuž je prejel nagrado ŽIVA 2026, prestižno priznanje Foruma slovanskih kultur, in postal ambasador odličnosti pri ohranjanju slovanske dediščine. Žirija je nagrado centru namenila za več kot šest desetletij neprekinjenega delovanja v službi slovenske skupnosti na Goriškem ter za njegov prispevek k ohranjanju in razvijanju kulturne dediščine. Nagrado za najboljši slovanski muzej pa je v konkurenci kulturnih ustanov iz 16 držav prejel Goriški muzej iz Nove Gorice.

Slovesna podelitev je potekala v petek, 3. oktobra, na Bledu v okviru mednarodnega srečanja, ki sta ga pripravila Forum slovanskih kultur (FSK) in Zavod za kulturo Bled. Letošnje srečanje je bilo posvečeno temi Mit in spomin v slovanskem kulturnem prostoru, nagrade živa pa so tudi letos izpostavile kulturne ustanove, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranjanju, razvijanju in povezovanju slovanske kulturne dediščine.

V imenu KCLB sta priznanje prevzeli predsednica prof. Franka Žgavec in strokovna sodelavka Daniela Klanjšček. Žirija je v utemeljitvi posebej izpostavila dolgoletno in predano delo goriškega kulturnega hrama ter njegovo mesto v življenju skupnosti. Na plaketi, ki so jo izročili ob priznanju, je zapisano: “Po zaslugi predanosti in zavzetosti njegovih sodelavcev so v obnovljeni stavbi svoj sedež našle številne organizacije, med njimi prosvetna društva, pevski zbori, akademsko društvo, gledališke skupine, športno društvo, skavti in mnogi drugi.”

Žirija je ob tem poudarila tudi današnji pomen centra: “Kulturni center danes slovi kot pomembno kulturno-izobraževalno in športno središče tako na Goriškem kot v širšem kulturnem prostoru.”

Dediščina, ki živi

V prostorih KCLB danes delujejo številna društva in organizacije, center pa ob njihovih dejavnostih pripravlja tudi lasten program. Glasba, gledališče, literatura, razstave in izobraževanje se prepletajo s programi za otroke in mladino ter projekti, ki povezujejo Gorico, Novo Gorico in širši čezmejni prostor.

Posebno mesto imajo mladi. Če naj kulturna dediščina ostane živa, je ni mogoče razumeti zgolj kot nekaj, kar je treba ohraniti iz preteklosti, temveč kot izročilo, ki se mora nenehno srečevati z novimi generacijami. “Ne želimo samo ohranjati dediščine. Želimo, da dediščina živi,” je eno od vodil delovanja goriškega kulturnega hrama.

Prav v tem je mogoče prepoznati tudi širši pomen njegovega več kot šestdesetletnega delovanja: slovenski jezik in kultura nista ostala le del spomina, ampak sta dobila prostor za nadaljevanje, ustvarjanje in nove vsebine.

Priznanje več generacijam

Prejeto priznanje v Kulturnem centru Lojze Bratuž razumejo kot priznanje vsem, ki so v več kot šestih desetletjih soustvarjali njegovo zgodbo – generacijam sodelavcev in ustvarjalcev, društvom, prostovoljcem, partnerjem in obiskovalcem.

“To priznanje je za nas velika čast, predvsem pa potrditev, da ima naše delo širši pomen. Kulturni center Lojze Bratuž je nastal iz potrebe skupnosti po prostoru, kjer bi lahko živeli slovenski jezik, kulturo in ustvarjalnost. Danes želimo to poslanstvo nadaljevati tako, da ostajamo zvesti svoji tradiciji, hkrati pa gledamo naprej in ustvarjamo prostor, ki je odprt za nove ideje, nove generacije in nova sodelovanja,” poudarjajo v KCLB.

Nagrada ŽIVA 2026 tako ne govori le o šestih desetletjih, ki so že za Kulturnim centrom Lojze Bratuž, ampak tudi o tem, kaj prihaja. O generacijah, ki bodo v njegovih prostorih šele našle svoj glas, o novih zgodbah, ki še niso zapisane, in o dediščini, ki se bo morala tudi v prihodnje spreminjati, če želi ostati živa.

Letošnja podelitev ima poseben pomen za slovensko kulturno skupnost v Italiji. Med letošnjimi prejemniki naziva ambasador odličnosti pri ohranjanju slovanske kulturne dediščine je namreč tudi SMO – Slovensko multimedialno okno, krajinski in pripovedni muzej v Špetru v Nediških dolinah. Priznanje je tako povezalo dve ustanovi iz zamejskega prostora, ki vsaka na svoj način skrbita za ohranjanje slovenskega jezika, spomina in kulturnega izročila ter ju obenem odpirata sodobnemu času.

Morda je prav zato letošnja ŽIVA še posebej pomenljiva. Kulturna dediščina namreč ne živi v vitrinah, temveč med ljudmi. V pesmi, ki jo nekdo na novo zapoje, v zgodbi, ki jo nekdo prvič pove, v jeziku, ki ga nova generacija ponese naprej. In tudi v prostorih, kot sta Kulturni center Lojze Bratuž in SMO, kjer preteklost ne ostaja zgolj spomin, ampak postaja izhodišče za nove zgodbe.