“Želiva projektirati od žlice do mesta”

POGOVOR Ivan Bello in Franklind Jesku iz D’ark atelierja

Avtorja najboljšega projekta za urbano prenovo Sv. Ane v Gorici sta se prvič udeležila tako velikega natečaja in nista pričakovala, da bo njun predlog ocenjen kot najboljši. Zaupala sta nam, da sta v delo vložila veliko truda in dela, izziv pa sta sprejela, ker sta na Gorico zelo navezana. Tu sta se pred leti spoznala, ko sta v mestu študirala arhitekturo. Ivan Bello prihaja iz slovensko-italijanske družine z Oslavja, na Goriškem pa ima svoj dom tudi danes. Franklind Jesku, rojen v Albaniji, se je v FJK preselil v otroških letih. Po večletnem bivanju in delovanju v tujini se je ustalil v Trstu.

Študij sta zaključila leta 2019, nato sta se udeležila poštudijske izmenjave Erasmus in se preselila v Københaven. Tam sta za neprofitno organizacijo delala šest mesecev, nato se je Ivan Bello vrnil v domače kraje, Franklind Jesku pa ostal v tujini. Medtem se je iz dolgoletnega prijateljstva in sodelovanja začela rojevati želja, ki je kaj kmalu postala otipljiva. Mlada arhitekta sta si želela, da bi skupaj ustvarila nekaj, kar bi ju še naprej lahko bodrilo, projekt, prek katerega bi lahko še naprej drug drugega spodbujala. Tako so nastale prve arhitekture v malem, danes izdelki D’ark atelierja.

Nekaj časa sta projekt vodila na daljavo, odkar se je tudi Franklind vrnil v Italijo, pa imata delavnico v Gorici, od koder načrtujeta, izdelujeta in pošiljata v svet prave mojstrovine, dizajnerske kose. Z arhitektoma smo se pogovorili tudi o nastanku njunega ateljeja, njunem odnosu do Gorice in arhitekture.

Kako je nastal D’ark atelier?

I. B.: Nastal je iz prijateljstva in želje, da bi skupaj ustvarjala nekaj, kar nama je res všeč. Začela sva povezovati arhitekturo velikega merila z arhitekturo majhnega merila. Danes nadaljujeva prav v tej smeri: svetila, skulpture, pohištvo, pa tudi arhitektura in urbano načrtovanje. D’ark atelier ni le arhitekturni studio, ampak atelje s širšo vizijo, v katerem se prepletajo različni projekti.

F. J.: Ime sva izbrala, ker sva vedno ustvarjala “dark” projekte, bolj introspektivne. Beseda pa ima dvojni pomen, ker sva jo ločila z apostrofom: “D’ark” v pomenu ’o arhitekturi’. Za “atelier” sva se odločila, ker veliko delava z rokami, na obrtniški način.

Proizvajati in prodajati sva zares začela med letoma 2021 in 2022.

Vse počneta sama?

I. B.: Skrbiva za vse, od zasnove do končne izvedbe. Sodelujeva z obrtniki, kovači in kamnoseki, a nato vse sestaviva sama. Ukvarjava se tudi z embalažo in komunikacijo. Franklind vodi bolj administrativni del, jaz pa prototipiranje in razvoj izdelkov.

Poleg tega oba še vedno delava drugje: jaz v arhitekturnem studiu v Palmanovi, Frenklind v Fincantieriju. D’ark atelier za zdaj večinoma živi v prostem času, po službi, a želiva ga vedno bolj razvijati. Ta prva uvrstitev na natečaju bo v veliko pomoč.

Izdelke prodajata v tujino?

F. J.: Predvsem v evropske države: na Finsko, v Španijo, Grčijo, največ strank imava v Belgiji in na Nizozemskem. Prodala pa sva jih tudi že izven Evrope, na primer v New York. Kupujejo jih osebe, ki obožujejo dizajn.

Stranke naju večinoma najdejo prek Instagrama ali spletne strani. Pišejo nama neposredno in naročijo izdelke. Prodajava pa tudi na dražbi.

Kaj stoji za vajinimi deli?

I. B.: Naravne materiale želiva vrniti k bistvu. Uporabljava preproste oblike, objekti so brez odvečnih elementov. Želiva si ustvarjati brezčasne predmete. Če bo najina svetilka tudi čez petdeset let še vedno estetsko delovala, bova dosegla cilj. Najine svetilke niso samo svetilke: če odstraniš kabel in žarnico, ostanejo skulpture.

Kako danes gledata na Gorico kot strokovnjaka z mednarodnimi izkušnjami?

I. B.: Ko začneš potovati, ti je vse zanimivo, ker je novo. Potem pa razumeš, kako ti je pomembno tudi vračanje domov. Gorica je moj dom. Je majhno, a prijetno mesto, ker so človeški odnosi pomembni. Seveda bi marsikaj izboljšal: prinesel bi bolj severnjaško miselnost, spodbujal rabo koles. Lepo bi bilo, če bi se bolje uporabljal javni prostor. Eco di confine je v to usmerjen.

F. J.: Odraščal sem v majhni vasi v okolici Pordenona, od vedno pa me privlačijo velika mesta. Všeč so mi elementi urbanega mesta, kar je človek zgradil. Gorica je majhna, a ima nekaj posebnega. Morda zato, ker sva tukaj študirala, morda zaradi spominov, vendar tu mi nikoli ni dolgčas. Vidim jo kot majhno, mirno oazo. In prav tukaj je nastal D’ark atelier, zato sem na to mesto še bolj navezan.

Vajin projekt za Sv. Ano očitno izhaja iz identitete kraja.

F. J.: Živimo v času, ko mesta postajajo vedno bolj podobna med seboj. Midva pa verjameva, da mora arhitektura poudarjati zgodovino in značilnosti posameznega prostora. Najbrž mi je zaradi tega všeč Gorica, pa tudi Trst. Mesti ohranjata njuni bistvi, značilnosti, ki so prežete z zgodbami iz preteklosti.

Zato sva pri projektu veliko delala na temo meje, reke Soče ter vključila elemente, ki spominjajo na naravno okolje in zgodovinske stavbe.

Vajino delo sega od načrtovanja dizajnerskih kosov do širših urbanih načrtov. Kako se lotevate tako raznolikih del?

I. B.: Zelo nama je všeč misel, da arhitektura sega “od žlice do mesta”. Lahko projektiraš predmet ali urbano območje, a proces ostaja enak. Za naju ni pomembno merilo, ampak smisel in globlje vodilo pri delu.

F. J.: Arhitektura ima ogromno moč pri oblikovanju načina življenja. Prostor vpliva na vedenje, dobro počutje in podzavest. Zato verjameva, da morajo projekti izhajati iz resničnih potreb ljudi, ne samo iz estetskih ali špekulativnih logik. V Skandinaviji je to zelo očitno: vse izhaja iz človeka in načina življenja.

Kam bi v prihodnosti rada peljala D’ark atelier?

I. B.: Želiva nadaljevati delo med dizajnom, arhitekturo, urbanizmom in instalacijami. Ta raznolikost je za naju bogastvo in nama omogoča, da delava to, kar nama je všeč, zato se lotevava projektov, v katere resnično verjameva. Pomembno nama je pustiti nekaj konkretnega in trajnega.

F. J.: Želiva pustiti sled najprej v Gorici, v Trstu, morda nekoč še širše. Začenjava tukaj, ker se je tukaj vse začelo.

Preberi več o projektu Eco di confine za urbano prenovo Sv. Ane v Gorici (klikni in preberi).