V prazničnem Števerjanu donela krstna izvedba Quaggiatovega Te Deuma
Praznični koncert MePZ Frančišek B. Sedej ob 100-letnici posvetitve domače cerkve
V petek, 8. maja zvečer, je števerjanski mešani pevski zbor nastopil v cerkvi sv. Florijana: v program je pod taktirko Patricka Quaggiata povezal srednjeveške in sodobnejše sakralne skladbe, med njimi Sicut cervus, Ave verum, Brucknerjev Locus iste in Jubilate Deo M. da Rolda. Koncert je z razmišljanji ob pesmih povezoval Matej Pintar, ki je izpostavil pomen cerkve kot “svete zemlje” in kraja srečanja z Bogom.
Večer je z umetnostnozgodovinskim orisom števerjanske cerkve obogatila dr. Alenka Di Battista. Ob starih zemljevidih, razglednicah, arhivskih načrtih in dokumentih je prikazala razvoj števerjanske cerkve in vasi skozi stoletja. Posebej je izpostavila Franciscejski kataster, v katerem je cerkev označena kot osrednji javni prostor vasi, okoli katere so bile strnjene hiše, vidna pa sta tudi Sedejev dom in palača Formentini. Na podlagi vizitacijskih zapisov grofa Bartolomea iz Porcie je predstavila tudi starejšo cerkev, ki je v 16. stoletju stala sredi utrjenega tabora, z glavnim oltarjem sv. Florjana ter stranskima oltarjema sv. Bartolomeja in sv. Roka. Naslonila se je tudi na stare razglednice. Po prvi svetovni vojni je bila cerkev popolnoma porušena. Ohranili so se načrti in popisi vojne škode, ki jih hranijo v Državnem arhivu v Gorici, ter številni zapisi o prizadevanjih za obnovo cerkve. Verniki so najprej postavili leseno barako za bogoslužje, župnik Ciril Sedej pa si je z veliko vnemo prizadeval za čimprejšnjo gradnjo nove cerkve. V pismih goriškemu ordinariatu je opozarjal na težke razmere, saj je bila začasna cerkev neprimerna in nezaščitena.
Veliko spremembo je s sabo prinesel tudi Maks Fabiani, ki se je po vojni vrnil z Dunaja in sodeloval pri obnovi porušenih krajev na Goriškem. Eden izmed ohranjenih načrtov kaže drugačno zasnovo cerkve in župnišča, kot ju poznamo danes. Sedanja cerkev je bila zasnovana v romanskem slogu z oglejskim tipom zvonika, kar je ustrezalo tudi tedanji fašistični estetiki romanizacije prostora, vendar je bila želja domače skupnosti po novi cerkvi močnejša od političnih vplivov. Cerkev je bila blagoslovljena novembra 1925, posvečena pa maja 1926. Domačinka Di Battista je predstavila tudi številne zanimive dokumente o cerkveni opremi in življenju župnije: usodo kipa Srca Jezusovega, ki je edini ostanek prvotne cerkve, zapise o zvonovih, orglah, cerkvenem zboru in glasbenem življenju, pa tudi dokumente o poučevanju verouka in slovenščine v času poitalijančevanja priimkov. Ob koncu je navzoče povabila, naj s fotografijami, dokumenti in osebnimi spomini pomagajo pri nastajanju jubilejne publikacije o števerjanski cerkvi, ki jo želijo urediti in izdati letos.
Vrhunec večera je bila krstna izvedba skladbe Te Deum za bariton solo, mešani zbor, tolkala in orgle, ki jo je pripravil skladatelj in dirigent zbora Patrick Quaggiato ter jo poklonil števerjanskemu zboru in celotni skupnosti. Kot solist je nastopil Manuel Pintar, na tolkala so igrali Vesna Lakovič, Alberto Felchero in Alessandro Mauri, na orgle pa Fabio Persoglia. “Kdor poje, dvakrat moli,” je navzoče ob koncu pozdravil še župnik Marjan Markežič. “Biti župnik take skupnosti, prijateljev in sodelavcev je nekaj lepega. Zato hvala!” Skladatelj in dirigent Patrick Quaggiato je o nastanku skladbe Te Deum ter izvedbi ob stoletnici povedal, da je delo nastalo zelo hitro, kot odziv na željo, da bi na enkraten način obeležili obletnico cerkve. “Zaman sem iskal primerne oratorije ali že obstoječe uglasbitve Te Deuma. Moral sem upoštevati tudi prostorske omejitve cerkve, ki ne omogoča postavitve večje orkestrske zasedbe. Zato sem se odločil za manjšo zasedbo, orgle in tri tolkala, ter se lotil dela,” je pojasnil skladatelj in dirigent števerjanskega zbora. Zamisel za skladbo se je, kot je povedal, porodila v družinskem krogu. Skladbo je pisal z mislijo na svoj zbor, katerega zmožnosti dobro pozna: “To je vaški zbor, ki lepo deluje, čuti skupnost, ki pozna moč in smisel kulture – pevci cenijo kulturo in vedo, da je to pomembno. V tem mislim, da smo se tudi ujeli kot dirigent in pevci.”
Števerjanski zvonovi so odmevali med tekmovanjem
V nedeljo, 10. maja, so se v Števerjanu nadaljevale slovesnosti ob stoletnici posvetitve cerkve, tokrat s pritrkovanjem na zvonove domače cerkve. Kot je pojasnil Lapo Farolfi, član žirije, se je program začel ob 14.30 z nastopom domačinov, sledile pa so skupine iz Brd, Zuglia v Furlaniji in Fare. Ob 16.30 se je začel tekmovalni del skupin iz Gorice (Sv. Rok), Podturna (mlajši in starejši), Šlovrenca in Biljane. Vsaka ekipa, sestavljena iz treh članov, je morala izvesti eno izmed treh ponujenih melodij v trajanju približno treh minut, pri čemer so bile nekatere melodije vnaprej določene po zahtevnosti, druge pa so skupine izbrale same. Žirija v sestavi Lapa Farolfija in Samuela Miana, domačinov iz Števerjana, je ocenjevala natančnost, ritmično zanesljivost, splošno kakovost izvedbe in melodično izvirnost. Prvo mesto so osvojili starejši pritrkovalci iz Podturna, drugo skupina iz Biljane, tretje Šlovrenc, četrto pa mlajša skupina od Sv. Roka.
Ob razglasitvi rezultatov je zbrane v slovenščini in italijanščini nagovoril pater Jan Cvetek, ki se je zahvalil tudi vsem generacijam zvonarjev, ki so skozi čas ohranjale in razvijale to tradicijo. Navzoče je pozdravila še občinska odbornica Donatella Serafino. Sledila je večerja in družabno srečanje, s katerim se je zaključil praznični dan.
