V času, ko nas nihče ne razume, lahko najdemo oporo v veri
Predstavitev četrte pesniške zbirke Spet si me ustvaril pesnice Anite Bergnach
Založba Mladika, župnija sv. Jerneja apostola in Društvo Finžgarjev dom so v torek, 31. marca, v župnijski cerkvi na Opčinah pri Trstu predstavili pesniško zbirko Spet si me ustvaril pesnice Anite Bergnach, v kateri beseda, glasba in likovna umetnost ustvarjajo pravo duhovno doživetje.
Gre za četrto zbirko verske poezije avtorice, ki prihaja iz Beneške Slovenije. Njena poezija je prežeta z globokim razmislekom o Kristusovem trpljenju, obenem pa odpira prostor notranjemu iskanju, dvomu in veri. Zbirka je izšla pri tržaški založbi Mladika, predstavitev dela in pogovor pa je moderirala novinarka Erika Jazbar. Na dogodku so nastopili pesnica Anita Bergnach, avtor ilustracij arhitekt David Faganel ter avtorja spremnih besed Jure Banchig in župnik Jože Špeh. Večer sta z glasbo obogatila sopranistka Mojca Milič in organist Vinko Škerlavaj, uvodni pozdrav pa je podal župnik Franc Šenk.
Jure Banchig je prisotnim poudaril, da je zbirka izšla v velikonočnem času, torej v času Kristusovega vstajenja, dogodka, ki je zaznamoval zgodovino človeštva. Pesnica se sicer osredotoča na Kristusovo bolečino, vendar skozi harmonične verze, bogate podobe in sveže vsebine posega globoko v dušo bralca.
Jože Špeh je poudaril, da se je na pisanje spremne besede pripravil z branjem drugih del, nato pa se poglobil v Anitino poezijo. V njej je prepoznal most med preteklostjo in sodobnostjo ter iskreno željo duše po zedinjenju z Bogom. Njene pesmi je označil kot sodobne psalme, ki opevajo življenje in trpljenje. Poudaril je tudi pomembnost spoštovanja svojega bližnjega.
Zbirki dajejo pomemben oblikovni pečat ilustracije Davida Faganela, ki s toplimi barvami dopolnjujejo besedila. Sam je poudaril, da je ob ustvarjanju začutil, da sodeluje pri nečem večjem, torej da sta tako on kot pesnica le orodje v Božjih rokah. Njegove podobe sledijo poti od teme k svetlobi, kar odseva tudi v avtoričini poeziji.
Pesnica Bergnach je spregovorila o osebni izkušnji, iz katere je zbirka nastala. Pred devetimi leti se je iz Vidma preselila v Benečijo in kmalu zatem doživela izgorelost. V času, ko je ni nihče razumel, niti zdravniki, je našla oporo v veri. Opustila je vsakdanje obveznosti, se umaknila v molitev in postopoma začela doživljati notranji mir. Prav iz tega prelomnega obdobja so začele nastajati njene pesmi, kot bi ji bile položene v misli.
Njena izpoved je razkrila globoko prepričanje, da človek lahko samo skozi trpljenje in popolno prepustitev Bogu doživi notranjo preobrazbo. Bog, kot pravi, deluje kot kipar, vendar le, če mu to dovolimo. Večer je zaključila z branjem izbranih pesmi, ki so poslušalce popeljale v tišino, razmislek in duhovnost.
