Predstavitev knjige o Janezu Janši v arhivih UDBE
Goriški večer z Igorjem Omerzo v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica
Goriški večer, ki ga pripravlja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, je 24. februarja gostil “raziskovalca Udbovskih arhivov” mag. Igorja Omerzo, ki je predstavil svojo knjigo o Janezu Janši – UDBA ga je vodila pod tajnim imenom “Kaplar”, verjetno zaradi njegovega vojaškega ozadja. Pogovor je vodila Erika Jazbar.
Na začetku srečanja smo se pošalili o lokaciji dogodka: velika dvorana Mestne občine Nova Gorica, na Trgu Edvarda Kardelja, ob Kidričevi ulici, nekaj korakov stran kip Janeza Stanovnika, na Sabotinu pa napis Titu. Tudi če bi se nam obravnavani zapisi iz zgodovine izpred skoraj pol stoletja morda zdeli oddaljeni, nam jih ta imena živo prikličejo. A Goriški večer na tem mestu ni potekal v tajnosti, niti v sprenevedanju o svoji pravi naravi – srečanja že dolga leta hvalevredno potekajo prav tukaj.
Kdor ne spremlja slovenskih knjižnih izdaj, mu verjetno ime mag. Igorja Omerze ne pove prav dosti – kdor pa se zanje zanima, je vsekakor v zadnjih letih pritegnilo njegovo pozornost; marljivo namreč preučuje Udbovske arhive in na podlagi izsledkov izdaja knjigo za knjigo. Pred kratkim je izdal trilogijo glede slovenskega dnevnika Delo – piše o njegovi “temni in svetli strani” (torej o različnih vlogah Delovih novinarjev pri Udbi, od konfidentov do upornikov). Knjiga o Janezu Janši – Kaplarju pa je že sedma v njegovi seriji knjig o velikih slovenskih osamosvojiteljih v udbovskih arhivih; v pripravi je že tudi knjiga o Dimitriju Ruplu. Če pišemo o tem, da knjige nastajajo na podlagi udbovskih arhivov, je to verjetno treba popraviti – nastajajo na podlagi ostankov; vse drugo, devetdeset odstotkov, je bilo uničeno. Omerza domneva, da so bolj skrbno “odstranili” tiste vire, ki bi utegnili škodovati današnjim akterjem. Z Janezem Janšo se torej v tem večeru nismo srečevali kot s “prvakom” slovenske desnice, pač pa z enim osrednjih likov snovanja slovenske samostojnosti in odpora proti zatiranju JLA (Jugoslovanska ljudska armada – uradni naziv jugoslovanske vojske; ne le kot skupine vojakov, pač pa institucije, skorajda veje oblasti). Če bi morda kdo prišel na srečanje kritizirat nabiranje cenenih predvolilnih točk, bi bil precej razočaran – dosledno se je gibalo v tistih drugih, bolj “deviških” časih Slovenije; Omerza preučuje Udbovske arhive iz let 1983-90. Ko je Janeza Janšo takrat njegova dejavnost stala mesta v predsedstvu mladine, je začel pisati in se kritično udejstvovati do JLA. Pri tem je pomembno vlogo odigrala revija Mladina – to utegne v današnjem času marsikomu zveneti nenavadno. Višek je zadeva dosegla z aretacijo: Janša je za objavo v Mladini pridobil tajen vojaški dokument in zato so ga priprli – to je vodilo v znani “proces JBTZ” in ustanovitev “Odbora za varstvo človekovih pravic” ter množične proteste, kar je eden ključnih znanilcev, če že ne akterjev ljudskega snovanja osamosvojitve. Takrat so aretirali tudi Igorja Omerzo, ki je bil Janšev poslovni partner, a so ga izpustili. Omerza pripomni, da marsikateri zgodovinar na njegovo delo gleda zviška – a njemu se zdi to delo pomembno. V tujini, tako pravi, bi resni zgodovinarji takoj obsežno obdelali takšne arhive. Obenem pove, da je, kar se tiče objav, precej varen pred tožbami in pritiski: vse piše le na podlagi javno dostopnih dokumentov.
Zbrani so z zanimanjem poslušali predstavitev in vsaj kdo je ob njej obujal spomine na to obdobje “slovenskega ponosa”. Srečanje se je zaključilo s klepetom ob prigrizku.
