Odtenki duše, pesniška zbirka osebnih pesmi Barbare Boneta, v NŠK
V sredo, 28. januarja 2026, je v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Ulici sv. Frančiška v Trstu potekala predstavitev pesniške zbirke Odtenki duše avtorice Barbare Boneta. Knjigo je izdalo Italijansko združenje bolnikov s pljučno hitertenzijo, katerega član je sama avtorica. Ta se je namreč za objavo zbirke odločila ravno zaradi svoje bolezni, ki jo želi predstaviti javnosti, saj gre za redko in težko prepoznavno bolezen, ki pa lahko zelo oteži vsakdanje življenje in bolnika postavi v smrtno nevarnost.
Avtorica svojih stvaritev ne imenuje poezije ali pesmi, saj meni, da se ne morejo primerjati z deli Kosovela ali drugih pesniških velikanov, ki jih sama obožuje. Med predstavitvijo je izpostavila, da rada prebira pesmi in knjige ter da jo je to gotovo tudi spodbudilo k pisanju in objavi svojih del. Knjiga združuje 29 pesmi, ki govorijo o avtoričinem življenju z boleznijo, o težavah, ki jih srečuje vsakodnevno, in tudi o odnosih z njenimi najbližjimi, ki jo na poti podpirajo. Pesniška besedila krasijo akvarelne ilustracije avtoričine hčere Ajlin Visintin, ki je torej umetnica, in sicer na likovnem področju. Za materino zbirko je izbrala tehniko akvarelov, saj meni, da je to nežna in krhka tehnika, ki daje gledalcu občutek, ki ga ima tudi bolnik s pljučno hipertenzijo.
Predstavitve sta se, poleg avtorice in ilustratorke, udeležili tudi grafična oblikovalka Giacita Notarbartolo di Sciara, ki je uredila grafično podobo izdaje, in Piasana Ferrari, predsednica Italijanskega združenja bolnikov s pljučno hipertenzijo. Prva je izvedela za željo Barbare Boneta, da bi izdala pesniško zbirko, in idejo posredovala Ferrarijevi, ki je zamisel podprla. Ravno zaradi tega je zbirka dvojezična – pesmi, ki so v izvirniku v slovenščini, je avtorica prevedla v italijanščino in tako še dodatno ovrednotila svoje delo ter razširila krog bralcev, ki se bodo seznanili s to boleznijo.
V zaključku se je pogovor usmeril v bolezen pljučne hipertenzije. Povedano je bilo, da je to bolezen, ki ima zelo običajne simptome, kot so kašelj, zadihanost, utrujenost …, ter da je zaradi redkosti tudi malo poznana med zdravniki. Za bolezen še nimamo zdravila, vendar tudi to področju močno napreduje in posegi so vse bolj neinvazivni in manj pogosti. Žal je zaenkrat edina dokončna rešitev presaditev pljuč, vendar tudi to ni optimalno, saj se telo nikoli ne prilagodi na nov organ in je treba jemati zdravila. Vse govornice pa se strinjajo, da je za bolnike zelo pomembna podpora sorodnikov in prijateljev ter strpnost vseh ljudi, zato je tudi pomembno, da čim več ljudi spozna bolezen in težave, s katerimi se soočajo bolniki.
