Kulturne razglednice med Trstom, Milanom, Londonom, Gorico, Miamijem, Neapljem …

Bivanjski, filozofski, umetniški diskurzi in utrinki, ki se mešajo in oplajajo v Bergsonovem kontinuumu ob koncu leta 

 – 1 – 

Na božični predvečer mi misel leže na težko izgubo prijateljev, ki ju nosim vedno s sabo. Aleša, ki je preminil v Bruslju, “naši” prestolnici, in kolega Dionisia. Manjkajo mi pikri, globoki, sočustvujoči razmisleki “levo od osi” goriškega bratskega prijatelja ter pogovori, iskreni, hudomušni in polni človeške prijaznosti, ob kavomatu s kolegom-prijateljem iz Mačkolj v službi. Dobro leto po odhodu obeh sem imel s sabo Bergsonov Uvod v metafiziko, s katerim filozof obravnava bistveni kontinuum duševnih in fizičnih izkušenj, individualnih in v stikih z drugimi, ki nas gradi in opredeljuje vsak naš trenutek od rojstva. Prijateljema, ki še živita v meni, posvečam te božične razglednice, ki so nastale (ne glede na časovno sosledje) med Trstom, Gorico in mesti, od koder prihajajo njih protagonisti.

Najprej bi zabeležil “tržaška” dogodka, ki povezujeta poezijo z življenjem, lepoto in modrost s pozornostjo do trpečih in odrinjenih. Novo društvo Téchne & Arts ETS in Antikvariat Umberto Saba sta 28. novembra v Bazlenovi dvorani palače Gopčević posvetila srečanje pesnici Aldi Merini (21. 3. 1931 – 1. 11. 2009) v znamenju poezije in preseganja krhkosti. Po nagovorih predsednika društva Marina Predonzanija in lastnice knjigarne Ade Cerne, hčerke nepozabnega Mariota, ki je prispela iz Londona, kjer živi, ter tržaškega škofa Henrika Trevisija in predsednika občinskega sveta Francesca Di Paola Pantece so nastopili milanski gosti. Glavno besedo je imel kulturnik Aldo Colonnello, ki je prijateljeval s pesnico, za njim Ugo Giletta, ustvarjalec več umetniških knjig na njene verze, in jazz pianist Alberto Grimoldi, ki je od časa do časa ustvarjal očarljive komentarje do sklepnega poklona Leliu Luttazziju.

Iz znanega repertoarja (Ace Mermolja je letos poskrbel za dvojezični izbor in prevod antologije Sveta dežela pri založbi ZTT) je Colonnello tankočutno izbral stihe in motive med človečnostjo in svetostjo, zatiranjem duševne stiske in otroško razpoloženostjo pesnice. Recitiral je kratke svete pesnitve, npr. o Križu, ki so jih brali tudi v milanski stolnici (na pobudo prijatelja kardinala Gianfranca Ravasija), in aforizme, ki so kot “pik komarja ali bodljaj bucike”.

Župnik Mario Vatta pa je 12. decembra v tržaškem Domu glasbe v Kavani, blizu škofije, predstavil zadnjo zbirko člankov, svojskih nedeljskih pastoralnih pisem, ki že mnoga leta izhajajo v tržaškem dnevniku Il Piccolo. Toplo so ga sprejeli prijatelji jazzisti B. D. Band: Marco Castelli (saksofon), Gabriele Centis (tolkala), Mario Cogno (bas) in Angelo Comisso (klavir), ki so v nadaljevanju zaigrali še nekaj dobrih komadov, saj je don Mario velik ljubitelj jazza in tudi sam saksofonist.

Ustanovitelj Skupnosti San Martino al Campo je sestavil do sedaj 460 prispevkov in zelo neposrednih razmišljanj, ki so namenjena vsem. Tokratni naslov je Pensieri ricorrenti (Ponavljajoče se misli) in podnaslov Vztrajno verjeti ter graditi pota pravice in miru (Nuovadimensione, Portogruaro – VE). In smo tam. Don Mario s svojo skupnostjo pomočnikov, sodelavcev, prostovoljcev, podpornikov, dobrotnikov, prijateljev, mladih in starih gostov z njegovih številnih postojank v mestu in na Krasu, vztraja že 55 let v svojem poslanstvu in viziji Jezusove prilike o usmiljenem Samarijanu in izgubljenem sinu.

V empatičnem, mestoma hecnem dialogu s pordenonsko časnikarko Carmen Gasparotto, prostovoljko Skupnosti sv. Martina, nas je vse obdaroval z nevsiljivo modrostjo in pozornostjo, v katerih je bližina do odrinjenega, trpečega in do mladih imela glavno besedo. S talentom in ljubeznijo starega pridigarja, don Mario letos praznuje 88 let, je prebral parabolo Il numero voluto (Želena številka, str. 71–73) o svojem naključnem telefonskem klicu in pogovoru s starejšo osamljeno gospo ter o iskri sočustvovanja, ki se je vnela med obema. Ob koncu je zaželel vsem srečen Božič, kar iskreno želim tudi sam vsem bralcem in bralkam. 

(objavljeno v tiskani izdaji 25. decembra 2025)

 – 2 – 

V časovni in prostorski sosledici, ki ne pozna meja, se vračam na nekaj goriških, sicer javnih dogodkov, ki pa nemara imajo tudi daljnosežnejši, tako rekoč ponikalniški pomen v širše kulturološkem in tudi osebnem pogledu. V zadnji fazi novogorišķo-goriške EPK smo bili priča nizu pobud, ki ne pripadajo le kulturam ob meji. Eni najbolj glamuroznih ikon, goriški polihistor, filozof, pesnik, kritik in slikar Carlo Michelstaedter (1887–1910), je bilo posvečenih kar nekaj slovesnosti, na katerih so njegovi priznani poznavalci in občudovalci obravnavali vedno bolj raztezajočo se izkušnjo in razlagalne variacije avtorja definitivno evropskega filozofskega teksta La persuasione e la rettorica iz leta 1910 (Prepričanje in retorika, v prevodu Goričana Jana Bednaricha).

Občina Gorica je z županom Rodolfom Ziberno in odbornico za EPK Patrizio Artico 18. novembra v goriški sinagogi gostila prof. Sergia Campaillo (1945), utemeljitelja sedanjega poznavanja Michelstaedterja in njegove obče uveljavitve, ki je priletel iz Miamija, da bi imel lectio magistralis ob odprtju stalne razstave izbranih Michelstaedterjevih slik v obnovljeni stavbi na Ascolijevi ulici. Še kot mladi raziskovalec je pred več kot pol stoletja odkril najprej poezijo in nato ostale talente tega velikega srednjeevropskega judovskega laiciziranega uma. Prvič ga je predstavil leta 1973 z razpravo Pensiero e poesia di Carlo Michelstaedter (Misel in pesništvo Carla Michelstaedterja) in leto kasneje z nadvse privlačnim portretom A ferri corti con la vita (V sporu z življenjem), ki me je osvojil, ko sem pripravljal referat o “filozofu in pesniku” za maturo na goriškem klasičnem liceju Primož Trubar v šolskem letu 1977/1978.

Campailla je v svečanem okolju sinagoge izpričal, kako je pridobil filozofovo zapuščino iz rok Carla Wintelerja, sina njegove sestre Paule, ki jo je podaril goriški državni knjižnici, neslučajno s sedežem v nekdanjem avstro-ogrskem Staatsgymnasiumu, ki ga je obiskoval mladi Carlo skupaj s prijateljema Enricom Mreuletom in Ninom Paternollijem, gradeškim pesnikom Biagiem Marinom in tudi slovenskimi vrstniki. Iz dragocenega rokopisnega, pisemskega, slikovnega in drugega izvirnega jedra, ki se je čudežno rešil med nacističnim viharjem, se je osnoval Fond Carlo Michelstaedter, dolga leta v oskrbi Antonelle Gallarotti, ki je tudi prisostvovala srečanju.

Ob znanih dejstvih je gost postregel z novostmi o ugledni goriški judovski družini in starejšem bratu Ginu, ki si je tudi vzel življenje v zagonetnih razmerah v New Yorku. Zame, ki imam goriškega polihistorja od ranih let za enega od vzornikov, je bilo res doživetje seči v roko strokovnjaku, ki je uredil Michelstaedterjeva zbrana dela sprva za goriški Inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja ICM in nato za skupno izdajo Adelphi ICM ter ki je leta 2019 poskrbel za dokončni obračun z izdajo Un’eterna giovinezza. Vita e morte di Carlo Michelstaedter (Večna mladost. Življenje in smrt Carla Michelstaedterja).

Inštitut ICM (Incontri Culturali Mitteleuropei) slavi 60-letnico. Mlada ekipa s predsednikom Andreo Vacchijem in generalnim tajnikom Vannijem Feresinom si je zamislila izrazito delovno obeleženje jubileja daljnovidne zgodbe evropske povezave držav in regij na obeh straneh železne zavese. Dopoldne 22. novembra je bilo v palači de Grazia posvečeno Pogovorom s Carlom Michelstaedterjem, med filozofijo, glasbo in poezijo v sodelovanju s KC Lojze Bratuž in ob udeležbi avtorjev monografij o njem: Fabrizia Meroija, Elene Guerra in Alessandra Arba. Slednji je na klavirju posredoval tudi Carlova glasbena in miselna stičišča. Organizatorka KC Bratuž Daniela Klanjšček, režiserka Jasmin Kovic in glasbenik Stefano Sacher so predstavili lirični muzikal o Michelstaedterjevi ustvarjalno-bivanjski paraboli La furia del mare (Besneče morje). Sacher je uglasbil libreto tržaškega italijanista Maura Rossija, ki je vodil srečanje. Zaigral je tudi nekaj melodij novitete, ki jo bodo krstno in slavnostno uprizorili v Bratužu 5., 6. in 7. februarja. Za slovenski prevod odrskega besedila je poskrbela Veronika Brecelj. V Lanthierijevi palači so na večer podoživeli prvo zgodovinsko srečanje med goriškim županom Michelejem Martino in kolegom Joškom Štrukljem na novogoriški občini leta 1956 s sedanjima županoma bratskih mest EPK-ja Samom Turelom in Rodolfom Ziberno.

(objavljeno v tiskani izdaji 15. januarja 2026)

 – 3 – 

Prvi celodnevni posvet 60. Srednjeevropskega kulturnega srečanja ICM s pomenljivim podnaslovom Meje ter preseganje (27. novembra v istem uglednem kraju) je bil posvečen še Michelstaedterju. V Milanu živeči goriški rojak, ugledni kritik, muzikolog in prevajalec Quirino Principe (1935) je v pogovoru z zgodovinarko Veronico Ronchi izpovedoval svoje prisrčno čutenje dediščine in tudi sedanje pričujočnosti Carla Michelstaedterja prek prijateljstva s sestro Paulo, edino, ki je preživela holokavst, ker je med vojno živela z možem v njegovi domovini Švici. Prebral je sloviti začetek filozofovega dela Dialogo della salute (Dialog o zdravju) iz prve izdaje, “relikvije”, ki mu jo je podarila sama Paula.

Na goriški etapi novogoriškega festivala Mesto knjige, ki je bila v znamenju tega goriškega duha 1. septembra 2025 v Sobi Qudu, so v izzivalnem soočenju nastopili prevajalec Prepričanja in retorike Jan Bednarich, pesnik Marco Marangon in teoretik Miha Kosovel. V razstavnem prostoru založbe Qudulibri na Travniku, ki sta ga založnika Simone Cuva in Patrizia Dughero uredila v pritličju hiše, kjer je domovala družina Michelstaedter in si je 23-letni Carlo vzel življenje, je Bednarich naznanil nov prevod Dialoga o zdravju, ki čaka na tisk.

Književnika Hans Kitzmüller in Pierfranco Bruni sta predstavila komaj izdano knjižico Carlo Michelstaedter. Un Goriziano fra poesia e filosofia (Goričan med poezijo in filozofijo) v sozaložništvu krminske založbe Braitan in ICM, ki obsega jubilejni zapis uglednega italijanskega literarnega zgodovinarja Carla Boja, ki je nastal ob 50-letnici Michelstaedterjeve smrti (1960), in sedanjo študijo samega Brunija.

Docentka in raziskovalka Elena Guerra pa je moderirala predstavitev publikacij in raziskav ICM, med temi še posebej večjezično pesniško antologijo 15 pesmi v 12 jezikih z naslovom Carlo Michelstädter, Antologia poetica multilingue, 15 poesie in 12 lingue, ki so jo uredile pobudnica Suzana Glavaš, slavistka in italijanistka na neapeljski univerzi L’Orientale, sama Guerra in Antonella Gallarotti. V svojsko koncipiranem cvetu poezije in raziskovanja pride do izraza čustvena in razmišljujoča moč Goričana, na katero je opozorila Guerra že v palači de Grazia 22.11. Poleg izvirnih stihov v italijanščini so še prevodi v nemščino, latinščino, grščino, angleščino, francoščino, madžarščino, albanščino, hrvaščino, slovenščino, furlanščino, hebrejščino in altamursko narečje.

Sekretar ICM Vanni Feresin je kot arhivar, v družbi kolegov Arhivske službe FJK Luce Caburlotta in Paola Santobonija, obnovil dosedanji popis in katalogizacijo arhivskega in knjižnega premoženja inštituta: kar 60 škatel dokumentov in 120 knjig, ki se jih je nabralo v 60 letih plodne kulturne izmenjave na čezmejnem območju od začetnih šest do viška tridesetih držav. Izpostavil je prvih pet zaslužnih članov, ki so se 31. januarja 1966 zbrali v neformalnem odboru za organizacijo prvega goriškega mednarodnega posveta o poeziji – Michele Martina, Sergio M. Katunarich, Rocco Rocco, Celso Macor in Renato Tubaro. Ti predstavljajo zametek kasnejše formalne ustanovitve in bogatega razmaha edinstvene kulturne, še danes žive ustanove.

Istega dne je bilo na sporedu še zanimivo in konstruktivno soočanje o časnikarskem delu in vlogi tiskanih medijev v naskoku vseoplajajoče digitalne pričujočnosti. Manjšinska operaterja, vešča obeh medijskih diskurzov, naš Matevž Čotar in direktor Furlanske filološke družbe Feliciano Medeot, sta se brez dlake na jeziku in sprenevedanja pogovarjala z moderatorjem, šefom redakcije spletnega goriškega dnevnika Il Goriziano, Salvatorejem Ferraro, ki je postavljal in odpiral stvarna vprašanja ter dileme okrog tega.

Omenjeno delo Prepričanje in retorika ima marsikaj povedati glede tega. Michelstaedter je začetno nameraval obravnavati ti kategoriji zgolj zgodovinsko-filozofsko in filološko za potrebe univerzitetne raziskave, a izredna bistrost uma je ustvarila izviren, še uporaben pristop. Iz preučevanja in vzporejanja dosežkov raznih filozofskih, gnozeoloških, teoloških, estetskih dognanj, od Predsokratikov do Pridigarja, do Jezusa in Bude, od nemške filozofije in Marxa do Beethovna in Leopardija, do Schulzove in Krausove groteskne satire ante litteram, je predlagal sistem za razvozlavanje večnih in sodobnih aporij življenja posameznika samega in v družbi. Za našo, danes medijsko opredeljeno in pogojeno eksistenco je na razpolago več interpretov, na primer delo Kapitalizem nadzora Shoshane Zuboff, po katerem je rad segel prijatelj Aleš Doktorič, analize Slavoja Žižka in raznih ideološko apokaliptičnih mislecev, seveda pionirska Gutenbergova galaksija Marshalla McLuhana ali klasične študije ameriškega sociologa Roberta K. Mertona, ki meni bolj odgovarjajo. V tem kontekstu sta temeljna michelstaedterska pojma še kako aktualna.

(objavljeno v tiskani izdaji 22. januarja 2026)

FOTOGRAFIJE

1) Lastnica tržaškega Antikvariata U. Saba pozdravi na srečanju o Aldi Merini predsednika tržaškega občinskega sveta Francesca Di Paola Panteco, tržaškega škofa Henrika Trevisija in (na sliki) predsednika društva Téchne & Arts Marina Predonzanija (v sredini) ter sooblikovalce dogodka 28. novembra 2025 v Palači Gopčević: prijatelja pesnice Alda Colonnella (levo), umetnika Uga Giletto (desno) in pianista Alberta Grimoldija.

2) Don Mario Vatta v tržaškem Domu glasbe (Casa della musica), na predstavitvi svoje zadnje knjige Pensieri ricorrenti (Ponavljajoče se misli) 12. decembra 2025, s časnikarko Carmen Gasparotto in jazz zasedbo B. D. Band.

3) Sergio Campailla, odkritelj Carla Michelstaedterja. Slavljenec je v goriški sinagogi od župana Rodolfa Ziberne prejel 18. novembra 2025 visoko priznanje – Srednjeveški pečat mesta.

4) Na srečanju v goriški palači Di Grazia 22. novembra 2025 (od leve) avtor libreta muzikala La furia del mare (Besneče morje) Mauro Rossi, Michelstaedterjeva izvedenca Alessandro Arbo in Elena Guerra, pri klavirju skladatelj muzikala Stefano Sacher.

5) Ugledni muzikolog, goriški rojak Quirino Principe (levo) s predsednikom Inštituta za srednjeevropska kulturna srečanja (ICM) Andreo Vacchijem v Palači Lanthieri 27. novembra 2025 na posvetu za 60-letnico goriškega inštituta.

6) V razstavnem prostoru založbe Qudulibri na goriškem Travniku so 1. septembra 2025 govorili o Michelstaedterju (od desne) teoretik Miha Kosovel, prevajalec Jan Bednarich in pesnik Marco Marangon.

7) Idealni “futuristični” portret Carla Michelstaedterja. Delo v Gorici bivajočega argentinskega umetnika Juana Ariasa Gonana (La Falda, Córdoba, 1970) je Kulturni center Lojze Bratuž izbral za promocijo Sacher-Rossijevega liričnega muzikala La furia del mare, ki bo krstno uprizorjen v veliki dvorani Bratuža 5. in 6. februarja. Info: www.centerbratuz.org. (Foto KCL Bratuž)