Tudi v Gorici olimpijska bakla, ki nosi zgodbe, spomine in upanje
Goričani so spremljali prenos bakle na poti proti olimpijskim igram v Milanu in Cortini
Kljub vztrajnemu dežju je Gorico v soboto, 24. januarja, preplavila toplina posebnega trenutka. Skozi mesto je potovala olimpijska bakla na poti proti Milanu in Cortini, kjer bodo februarja potekale zimske olimpijske igre.
Goriška etapa štafete olimpijske bakle se je začela pred občinsko palačo, kjer je baklo prvi vzel v roke Simone Bressan iz Krmina. Od tu se je olimpijski plamen ob spremstvu organizatorjev, prostovoljcev in varnostnih služb podal po mestnih ulicah. Ob robu trase se je zbralo manj ljudi, kot bi si organizatorji želeli, a tisti, ki so vztrajali kljub slabemu vremenu, so navdušeno sledili baklonoscem.
Poseben simbolni naboj je imel prihod bakle na Trg Evrope/Transalpino, kjer se stikata Gorica in Nova Gorica. Na tem čezmejnem prostoru, zaznamovanem z zgodovino delitev in poznejšega povezovanja, sta plamen pozdravila goriški župan Rodolfo Ziberna in novogoriški podžupan Tomaž Horvat. V svojih nagovorih sta izpostavila pomen čezmejnega sodelovanja ter vlogo športa in kulture kot mostov med ljudmi in narodi.
Po vrnitvi v mestno središče se je bakla pomikala po Verdijevem korzu, kjer je bilo čutiti nekoliko več živahnosti. Med štiriindvajsetimi baklonosci je bil tudi paraolimpijski plavalec Luca Da Prato, ki je baklo predal Damijani Češčut, ta pa je na stičišču s Korzom Italija ogenj predala možu Alessandru Bonfantiju. Njuna predaja bakle je bila še najbolj ganljiva, saj sta zakonca, ki sta si ogenj leta 2006 že izročila, tokratni trenutek obogatila z nežnim poljubom. Po Alessandru Bonfantiju je olimpijsko baklo prevzel Martin Novak iz Sovodenj.
Goriška etapa se je sklenila v Spominskem parku, od koder so plamen v posebni svetilki odpeljali naprej v Gradišče, Zagraj, Foljan in Redipuljo. Pot se je nato nadaljevala še proti Čedadu, Palmanovi, bakla pa je pod večer dospela v Videm.
Prenos olimpijske bakle je bil v Gorici praznična prireditev v hitrem, natančno odmerjenem ritmu, ki ga je zahtevala organizacija, ob glasbi iz sponzorskih vozil v pisani karavani in ob navdušenju, ki je spremljalo celotno traso. Baklonoscem in vsem navzočim je ostal jasen vtis: olimpijski ogenj ni zgolj plamen, temveč nosilec zgodb, spominov in tihega upanja, da skupne vrednote zmorejo premostiti geografske in človeške razdalje.
