Mateja Milost v Sovodnjah o čustveni inteligenci, ključu do uspešnega življenja
Čustvena inteligenca postaja ena najpomembnejših kompetenc sodobnega časa. V sklopu podobnih izobraževalnih večerov v sovodenjski občini je veliko zanimanja pritegnilo predavanje direktorice Slovika, Mateje Milost, posvečeno prav razumevanju in upravljanju čustev. Kot je poudarila predavateljica, se sprememba vedno začne pri posamezniku. Ljudje pogosto iščemo razloge za težave zunaj sebe, vendar napredek pride šele takrat, ko sprejmemo odgovornost in začnemo delati na sebi. Človek je edino bitje, ki samo določa tempo svojega razvoja, zato je zavedanje lastnih čustev ključno za osebno rast.
V vsakdanjem življenju čustvom pripisujemo različen pomen. V sproščenem okolju jih lažje sprejemamo, medtem ko se v poslovnem pogosto dojemajo kot nekaj motečega ali celo neprimernega. Družba nas uči, da so čustva znak ranljivosti ali neučinkovitosti, zato jih potiskamo, skrivamo ali zanikamo. Še vedno obstajajo predsodki, da so bolj “ženska domena”, hkrati pa ženskam pogosto ni dovoljeno izražati vseh čustev, na primer jeze ali postavljanja meja. Toda človek brez čustev ni učinkovit, saj brez njih nastopi apatija, izguba volje in celo depresija. Čustva so naš notranji motor; že sama etimologija besede (iz lat. emovere oz. premakniti) razkriva, da nas ravno ta peljejo v akcijo.
Pogosto jih napačno delimo na pozitivna in negativna, vendar negativnih čustev v resnici ni. Ločimo le prijetna in neprijetna čustva, pri čemer imajo oboja svojo funkcijo. Prijetna nas usmerjajo k uživanju življenja, neprijetna pa opozarjajo, da je nekaj treba razumeti ali spremeniti. Ker se čustva sprožajo iz nezavednih vzorcev, se pogosto ujamemo v ponavljanje starih prepričanj in reakcij. Vodi nas program naučenih vzorcev, zaradi katerih se znajdemo v istih problemih, z istimi občutki in rezultati. Zato velikokrat sami sebi ponavljamo, kar so nam nekoč povedali drugi, in s tem nezavedno sabotiramo svoj napredek. Svoja prepričanja lahko spremenimo, vendar to zahteva zavestno odločitev in vztrajnost. Ko si začnemo ponavljati nove misli, se nam te na začetku zdijo tuje ali neverjetne, a sčasoma se možgani zaradi nevroplastičnosti prilagodijo na nove vzorce. Pri tem je pomembno, da najprej poskrbimo za telo: dovolj gibanja, kakovosten spanec in uravnotežena prehrana so osnova, na kateri lahko gradimo stabilno čustveno ravnovesje. Bistvo čustvene inteligence je prav v tem, da se naučimo povezati ta dva dela možganov in razumeti, da prva misel in prvi občutek nista pod našim nadzorom, odločitev, kako bomo delovali, pa je.
Učinkovito upravljanje čustev vpliva na obvladovanje stresa, ki sicer močno obremenjuje telo in lahko vodi v različne nezdrave strategije spoprijemanja, med njimi tudi zasvojenosti. Šport in meditacija sta koristna, vendar le kot sprostitev, saj ne moreta nadomestiti dejanskega soočanja s problemi. Pozitiven notranji dialog, samodisciplina in zavedanje so temelj vsake nove navade. Veliko vlogo ima tudi empatija oz. sposobnost razumevanja sebe in drugih. V odnose stopamo zaradi lastnih potreb, tako kot drugi zaradi svojih, zato je pomembno najti način sodelovanja, ki upošteva oboje. Šele ko razumemo lastna čustva in motivacije, lahko kakovostno upravljamo odnose z ljudmi okoli sebe.
Čustvena inteligenca tako postaja nujna življenjska veščina, ki vodi v večjo osebno stabilnost, uspešnejše odnose ter bolj izpolnjujoče in zavestno življenje.
