Prepletanja – knjižno razodetje slikarja Stojana Zafreda
Obsežno delo je zgrajeno na večletnih pogovorih med Slavkom Gabercem in Stojanom Zafredom
Knjiga Prepletanja je kulturni dokument nekega časa, hkrati pa čustveno in estetsko doživetje – umetniško srečanje dveh ustvarjalcev, ki sta znala iz bolečine iztisniti svetlobo. Slikar in grafik Stojan Zafred (1951–2002) je po nesrečnem skoku v morje postal tetraplegik, a ga to ni ohromilo – nasprotno, dalo mu je novo dimenzijo ustvarjalne energije. Izklesal je svoj likovni credo: trmo, voljo in slikarsko moč, ki je ni mogoče zlomiti. Njegova dela so razstavljali doma in v tujini, med drugim v Kanadi in Avstraliji, velikokrat v Trstu in Ljubljani itd. Njegova slikarska govorica je prepoznavna po sanjski imaginaciji, kraški barvni ostrini in modernističnem pogumu. Knjiga Prepletanja je simbioza besede in slike, misli in barve, človečnosti in humorja. Gre za obsežno delo, zgrajeno na iskrenih, večletnih pogovorih med prof. Slavkom Gabercem in slikarjem Stojanom Zafredom, ki se razpirajo od življenjskih zgodb, umetnosti, vere, invalidnosti in družbe do filozofskih razmislekov, literarnih reminiscenc in s satiro prežetih anekdot. Zapisana beseda je živopisna, prvinska, avtentična, ujeta v jezik pogovora, v katerem se stikata refleksivnost avtorja zapisov in žlahtna, robata neposrednost Stojana Zafreda. V tem dialogu vznikajo teme, ki presegajo posameznika: vloga umetnosti v družbi, dostojanstvo invalidov, minljivost, vera, ljubezen, sanje, tradicija in upor proti birokratskemu svetu. Knjiga nenazadnje združuje etnografske, likovnoteoretične in antropološke plasti v dragocen dokument časa, obenem pa nosi izrazito literarno vrednost.
S svojo toplino, humorjem in humanistično širino presega zgolj biografski okvir in nagovarja vsakega bralca, ki išče iskren, filozofsko zrel, a dostopen dialog o smislu življenja. Avtor v pričujočih tekstih z umetnostno občutljivostjo in esejistično širino gradi portret človeka, ki je z invalidskega vozička ustvaril svetlikajoč kozmos umetnosti. Besedilo je hkrati literarno dovršeno in dokumentarno uokvirjeno, prežeto z govorico kraškega prostora, toplino in humorjem.
