Ustvarjalnost, kakovost in čezmejno povezovanje na 13. Slovenskem nacionalnem festivalu kamišibaja

Bogat program in mednarodni značaj festivala napovedujejo nepozabno tridnevno dogajanje

“Kamišibaj je v Sloveniji zelo razširjen, produkcija je velika, kvaliteta in kvantiteta kamišibajev naraščata,” je poudarila predsednica Društva Kamišibaj Slovenija Jelena Sitar, ki je v četrtek, 28. avgusta, v prostorih Galerije Ars na Travniku predstavila program 13. Slovenskega nacionalnega festivala kamišibaja, ki že drugo leto zapored poteka v Gorici. Kot sta povedala tudi Katerina Ferletič, predsednica društva Skupnost družin Sončnica in umetniška vodja projekta, ter Igor Cvetko, letošnji državni selektor, bo festival potekal tri dni, od petka, 5. septembra, do nedelje, 7. septembra.

“Kamišibaj je v zadnjih letih dobil krila,” je še povedala gospa Sitar in razložila, da festival že drugič poteka v Gorici, ker se kamišibaj “dobro prime, kjer so ljudje, ki ga ljubijo in razvijajo”, ker je kamišibaj prisoten v širšem slovenskem čezmejnem prostoru in ker je festival tudi del programa EPK 2025. Pokrovitelji festivala so Občina Gorica, Mestna občina Nova Gorica in EZTS GO, med glavnimi organizatorji pa Društvo Kamišibaj Slovenija, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica, ki so program pripravili s pomočjo Dežele FJK, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ZSKP, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mladinskega doma, NŠK in skupine Furje z burje. Leta 2026 se bo bienalni slovenski festival kamišibaja odvijal na Gorenjskem, v Tržiču.

Da bi navzočim razložil, zakaj se kamišibaj v Sloveniji dobro razvija, ga je Igor Cvetko primerjal z ljudskim petjem, ki se začne z enim solistom, ki se mu pridružijo drugi glasovi in skupaj ustvarijo harmonično celoto. Razvoj kamišibaja v Sloveniji je bil bliskovit. “Zemljevid kamišibajkarskega gibanja v Sloveniji se očitno širi in gosti. Stare trdnjave so še vedno njegovi stebri, krepijo pa se tudi novi centri,” je navdušeno dejal Cvetek. V Sloveniji raste tudi kakovost kamišibajkarske produkcije, manjša se “poplava priredb otroških komercialnih slikanic, manj je nedomiselnih in predolgih besedil, ki s kamišibajem nimajo prav veliko skupnega”. Selektor je poudaril, da je bil tudi letos delež avtorskih kamišibajev zelo velik, Katerina Ferletič pa razložila, da se v tem slovenski kamišibaj razlikuje od italijanskega, saj ga kamišibajkarji največkrat kupijo v knjigarnah. Tematska področja, na katera slovenski avtorji posegajo, so po selektorjevih besedah številna, gre pa predvsem za osebnoizpovedna dela, izdelki so vedno novi, izredno kakovostni.

Selektor si je od aprila do julija letos ogledal 131 kamišibajev širom po Sloveniji, v Gorici in Celovcu, od teh pa jih je izbral 45 – štirje niso potrdili udeležbe na festivalu, 38 jih je dokončno vključenih v festivalski program. Goriški kamišibajkarji so se še posebno izkazali, saj jih je izmed 24 sodelujočih na 6. Kamišibaj dnevu v Gorici selektor izbral kar 13. Na srečanju s časnikarji je poudaril, da so v program vključeni kamišibaji za družine in otroke ter kamišibaji za odrasle, kritično pa je dodal, da si je med letom ogledal tudi kamišibaje, ki so bili izdelani s pomočjo umetne inteligence – “srčno upam, da je bil to le poskus, eksperimentiranje posameznikov, ki poslanstva in namena kamišibaja ne razumejo!” Cvetko je mnenja, da so taki izdelki v popolnem nasprotju s kamišibajkarskim gibanjem, ki ga od leta 2009 načrtno in vodeno gojijo v Sloveniji. Osnovno vodilo pri ocenjevanju kamišibajev je po njegovih besedah vedno bilo vrednotenje izdelka kot celote ter ustvarjalno razmišljanje, čutenje in podajanje avtorja.

Nazadnje je Katerina Ferletič predstavila program 13. Slovenskega festivala kamišibaja, ki bo potekal v prostorih Močnikovega doma in ob cerkvi sv. Ivana v Gorici. V petek, 5. septembra, bo začetek tekmovalnega programa, na sporedu pa bo tudi odprtje potujoče razstave o zgodovini slovenskega kamišibaja, ki je bila prvič postavljena v Črnomlju ob deseti izvedbi festivala, letos pa jo bogati tudi nov pano o uspešnem razvoju kamišibaja na Goriškem. Žirijo bodo sestavljale igralka, pisateljica in pesnica Nataša Konc Lorenzutti, ilustratorka Ana Zavadlav in režiserka Jasmin Kovic. Najboljša predstava bo ob zaključku festivala prejela nagrado zlati kamišibaj 2025, ob tem bodo podelili še nekaj priznanj. Festival se bo zaključil v nedeljo, 7. septembra, ob 13. uri.