Na poletnem tečaju ZCPZ tudi predavanje uglednega profesorja glasbe Gregorja Klančiča
V okviru vsakoletnega poletnega pevskega tečaja, ki ga že več kot 50 let organizira Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, organizatorji poleg intenzivnih pevskih vaj udeležencem nudijo tudi strokovna predavanja. Ta predvsem v zadnjih letih s svojimi vsebinami bogatijo in dopolnjujejo znanje pevcev. Izbira letošnjega predavatelja in teme je bila nadvse posrečena in umestna. Znani in ugledni glasbenik Gregor Klančič je namreč predaval na temo Cerkvena glasba v službi bogoslužja. Gre za akademskega cerkvenega glasbenika, strokovnjaka na področju slovenske cerkvene glasbe ter predavatelja na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer poučuje predmete, ki zaobjemajo cerkveno glasbo, gregorijanski koral in zborovsko petje. Od leta 1999 je organist v ljubljanski stolnici, profesor na Orglarski šoli v Ljubljani, dirigent številnih zborov. Skrbi tudi za ohranjanje ter promocijo bogatega glasbenega cerkvenega zborovskega repertoarja. Gregor Klančič je tržaškim cerkvenim pevcem in organistom dober znanec, saj že več let sodeluje pri pevskih seminarjih ZCPZ predvsem kot pedagog za organiste, ki se hočejo na poletnem tečaju pri njem izpopolnjevati.
Tema, o kateri je govoril na letošnjem seminarju v Zrečah, je bila za cerkvene pevce nadvse primerna. Čeprav prepevajo na koru tudi več desetletij, navadno ni priložnosti, da bi se zavestno in sistematično seznanili z vsebinami, s katerimi se v praksi pogosto soočajo.
Gregor Klančič je najprej pojasnil, da je petje cerkvenih pesmi pri liturgiji bistveni in neločljivi del slavnostnega bogoslužja. Seveda ne gre za navadno, ampak za posvečeno glasbo, ki je povezana s svetim. Ker je cerkvena glasba neločljivo združena z liturgijo, lahko rečemo, da cerkveni pevec z lepim petjem pomaga soustvarjati slovesno liturgijo. Cerkvena glasba je bila ustvarjena za svete obrede in je vzvišena nad drugimi oblikami umetnosti. Znan je ljudski pregovor iz kulturnega izročila, ki pravi, da kdor poje, dvakrat moli. Cerkvena glasba namreč pomaga dvigniti se v drugo dimenzijo, dvigovati duha in vzpostaviti stik z Bogom.
Pri določanju pesmi za bogoslužje je treba upoštevati določena navodila, ki so povezana z drugimi pravili liturgije. Npr. to, da maša obsega stalne in spremenljive mašne speve: prvi so pri vsaki maši enaki, ne glede na praznik ali liturgični čas (melodija se lahko spremeni, besedilo pa ostaja isto); spremenljivi mašni spevi (proprium missae) pa se spreminjajo glede na čas oz. dan cerkvenega leta. Vse to morajo organizatorji liturgičnega petja upoštevati.
Prva oblika liturgije je nastala v prvih stoletjih po Kristusu; od Tridentinskega koncila (1545–1563) je ostala praktično nespremenjena do 2. vatikanskega koncila (1962–1965). Pomembno prelomnico v zgodovini liturgije predstavlja prav 2. vatikanski koncil, ki je časovno sledil izrednim družbenim zgodovinskim spremembam. Pred njim so bila pravila za liturgiste zelo stroga; odstopanja niso bila dovoljena. Liturgija se je odvijala v latinščini. Duhovnik je bil obrnjen s hrbtom proti ljudem in je molil v tem jeziku. Za zgodovino slovenske cerkvene glasbe je zanimivo, da imajo slovenske ljudske cerkvene pesmi izreden pomen tudi zato, ker so preprosti slovenski ljudje, ki latinščine niso razumeli, iz besedila dobili razlago, kaj se med mašo dogaja. Predavatelj Klančič je opozoril, da imamo Slovenci izredno bogato zakladnico cerkvenega petja. Ta izhaja od zaslužnega cerkvenega skladatelja, organista in duhovnika Gregorja Riharja iz 19. stoletja, ki je s svojim obsežnim opusom močno vplival na poznejšo slovensko cerkveno glasbeno kulturo. Klančič je pohvalil cerkvene zbore, ki skrbijo za to, da bogata slovenska cerkvena glasbena tradicija ne gre v pozabo.
Navodila za liturgijo iz leta 1967 končno govorijo o tem, naj vsi verniki sodelujejo pri mašni daritvi in to simbolizirajo s sodelovanjem okrog oltarja. Člen pravilnika pravi, da gre predvsem za notranje sodelovanje vernikov, iz katerega kot njegov izraz izhaja tudi zunanje sodelovanje. Pri glasbi to pomeni, da vernik lahko posluša lepo cerkveno glasbo, ki ga v duhu dvigne, in na ta način sodeluje samo s poslušanjem. Po mnenju predavatelja ni namreč potrebno, da čisto vsi sodelujejo pri petju cerkvenih pesmi. Na prvi stopnji sodelovanja (npr. z odgovarjanjem s petjem oz. vzkliki) pa lahko pri nekaterih odgovorih zapojejo čisto vsi.
Gregor Klančič je povedal še mnogo zanimivega in živahen odziv poslušalcev je odražal, da so organizatorji s tematiko zadeli v živo in da bi kazalo morda še kdaj nadaljevati z njo.
