Klanulja na poletnem potovalnem taboru, roverji in popotnice so prehodili 80 km in okrepili skupnost
Goriški klan Klanulja se je na letošnji poletni potovalni tabor odpravil v Lombardijo na Cammino Tre Laghi, katerega pot vodi okoli jezer Iseo, Endine in Gaiano. Enajst klanovcev se je z voditeljema zbralo na tržiški železniški postaji v nedeljo, 27. julija, ob 7.00 in se po začetnem zboru odpravilo na pot. Prvi vlak jih je pripeljal do Brescie, drugi do Albana S. Alessandro, od koder so se z avtobusom odpeljali do mesta Sovere. Ker je od prihoda v Albano S. Alessandro do odhoda z avtobusom minilo nekaj ur, so imeli klanovci med tem čas za kosilo in prvo aktivnost s programa, ki je nosil naslov Popotovanje iskalca miru. Spoznavali so dečka Eliana, ki se je odpravil v svet, da bi spoznal, kaj je pravi mir. Ko so prispeli do svetišča Madonna della Torre v Soveru, kjer so prespali, so imeli pogovor o služenju in s tem začeli tematiko duhovnosti tabora, v sklopu katere so vsak dan obravnavali en verski glagol. Prvi dan je bil na vrsti glagol služiti.
Naslednji dan so se prebudili v dež, ki je v teku jutra na srečo prenehal. Pot jih je peljala skozi srednjeveško vasico Bianzano, venomer pa jih je spremljal pogled na jezero Endine. V poznih popoldanskih urah so prispeli do vasi Spinone al Lago, kjer so si šotore postavili ob cerkvici sv. Petra v vezeh (S. Pietro in Vincoli). Nekateri so se sprehodili do jezera, kjer so se tudi kopali. Po osvežitvi in tušu, ki je vsem prijal po napornem dnevu hoje, so imeli večerni pogovor, kjer so skušali najti skupno definicijo ljubezni. Naslednji dan jih je tudi čakalo veliko poti, ki jih je najprej vodila vzdolž jezera Endine, nato čez razna polja in gozdičke. V popoldanskih urah se je pot začela vzpenjati, pripeljala pa jih je do Fontena, kjer so si šotore postavili pred hostelom in uživali v lepem razgledu na jezero Iseo. Pot je popestrila tudi igra morilec, ki je pripomogla, da je klanovce poleg žuljev in vse večje utrujenosti skrbelo tudi, ali se jim bo kdo približal, se jih dotaknil s katerimkoli predmetom in jim v uho zašepetal: “Ubijem te v imenu seznama!”
Z nahrbtnikom na ramenih so se klanovci četrti dan tabora v zgodnjih jutranjih urah podali na pot, ki se je tokrat spuščala in jih vodila do brega jezera Iseo, ob katerem so hodili nekaj časa. Nato jih je čakal zelo strm vzpon, na koncu katerega so si skuhali zasluženo kosilo. Po počitku so nadaljevali pot in prispeli do Lovera, kjer so prespali v prostorih oratorija. Tistega večera so močneje kakor sicer začutili trdne vezi skupnosti, kajti imeli so dejavnost, pri kateri so drug drugemu povedali, kaj prinašajo skupnosti klana, in to jih je še bolj povezalo. Naslednji dan jih je pot spet peljala navzgor. Kljub vse večji utrujenosti pa fizični napor ni strl dobre volje klanovcev, ki so med kuhanjem kosila veselo prepevali. Po obroku je napočil čas, da se skupnost za nekaj časa poslovi od odhodnikov, saj je te čakal “hajk”.
Poti skupnosti in zadnjih letnikov so se znova združile naslednjega dne, ko so hajkovci opoldne prispeli do svetišča Madonna della Torre v Soveru, kjer so klanovci prespali prvo noč, in tako sklenili približno 80 km dolg krog, ki so ga v teh dneh opravili okoli treh jezer. Zadnji večer so nekaj časa prepevali s skavti iz drugih dveh klanov, ki so prespali na istem kraju. Tu so začutili, da so res pripadniki velike skavtske družine, nato pa so samostojno pripravili še zadnji taborni ogenj, kjer so v skečih uprizorili najzabavnejše trenutke tabora.
Zadnji dan tabora je znova deževalo, klanovce pa to ni pretirano motilo, saj jih je čakala le še vožnja domov z avtobusom iz Sovera v Albano S. Alessandro, z vlakom iz Albana S. Alessandro v Brescio ter iz Brescie v Tržič, kamor so prispeli nekje po 19. uri. Tu so se s pesmijo slovesa poslovili in zaključili tabor.
