“Utrujeni smo, vendar nismo izgubili zaupanja”
POGOVOR – Msgr. Vitalii Kryvytskyi, škof v Kijevu
Vojna v Ukrajini se bo končala, ko bo za Rusijo postala nekoristna ali neproduktivna. Zato so do takrat potrebni tako vojaška pomoč in sankcije kot tudi diplomatski pritiski. Predvsem pa je treba moliti za spreobrnjenje Rusije, kot je Marija rekla med fatimskimi prikazovanji pred sto desetimi leti.
O tem je prepričan msgr. Vitalii Kryvytskyi, škof v Kijevu. 53-letni salezijanec je že osem let na čelu kijevsko-žitomirske škofije, ki vključuje tudi glavno mesto. Vodi Rimskokatoliško cerkev, ki je v Ukrajini manjšinska, šteje namreč 220.000 krščenih in približno 160 duhovniki. Predvsem pa živi v tragičnem obdobju vojne, ki traja že skoraj tri leta in pol.
Kakšno je prevladujoče razpoloženje danes med ljudmi v Ukrajini? Utrujenost in nezaupanje? Ali pa zaupanje v prihodnji mir? Ali pa želja po uporu in boju, celo po zmagi?
Utrujeni smo, vendar nismo izgubili zaupanja. Na alarme smo se navadili, nihče pa se ne more navaditi na izkušnjo izgube bližnjega. Utrujeni smo tudi političnih sprememb, ko partnerske države pravijo, da nam želijo pomagati, nato pa se izkaže, da včasih želijo le poslovati. Vendar, ponavljam, nismo izgubili zaupanja.
Kaj je danes najbolj potrebno za mir: vojaška pomoč, sankcije proti Rusiji ali diplomatski pritiski?
Potrebno je vse. Te drame ni mogoče rešiti samo z vojaško pomočjo ali samo s sankcijami: resnično je potrebno vse. Trenutno vztrajno prosimo za pomoč pri obrambi civilistov: želimo, da nam “zaprejo nebo” in nas branijo pred raketnimi in brezpilotnimi napadi, to je pred vsem drugim humanitarna pomoč. Ni namreč razlike med smrtjo zaradi mraza, lakote ali rakete. Govorim predvsem o civilistih, ki so daleč od fronte in živijo v mestih, a vsak dan umirajo zaradi vojne.
Kateri je najučinkovitejši način, da si Putin in njegova vlada premislita?
Uspelo bo, ko bo ta vojna postala nekoristna za Rusijo in Putina. Tako mora biti, tudi zato, ker, kolikor razumemo, Putinu za ljudi ni mar.
Kaj pa je po vašem mnenju zanj zares pomembno?
Danes ne sme izgubiti vojne: zanj bi to bilo preveliko ponižanje.
Razen zmage v vojni torej nima alternative?
Da, in na to vidimo le dva možna odgovora. Prvi je, da se spomnimo Marijinih besed v Fatimi, ko nas je prosila, naj molimo, da se Rusija spreobrne, da se prepreči širjenje toliko zla. Zato si želimo, da se Rusija spreobrne: za ljudi je to nemogoče, za Boga pa je mogoče. Imeli smo zelo lepo znamenje. Ko je papež Frančišek 25. marca 2022 prosil, naj se Rusija posveti presvetemu srcu Device Marije, smo vsi molili. Dan kasneje je v bližini našega semenišča blizu Kijeva padla ruska raketa. Del rakete je prebil steno in nekateri drobci so prileteli sto metrov stran, v refektorij, ter razbili kip Device Marije. Pet dni kasneje je ruska vojska odšla. Zato je prvi odgovor v Bogu, ki lahko spreobrne srca: tega zaupanja v Boga nimamo pravice izgubiti.
Je Putina mogoče spreobrniti?
Na človeški način ne. Samo Bog lahko dela take izjemne stvari. Dokler ne bo tako, moramo zdržati z našo vojsko in braniti naša mesta in naše ljudi. Sem pa prepričan, da Bog že pomaga ukrajinskemu ljudstvu, da vse to zdrži.
In drugi odgovor?
To je dialog, toda pravi dialog, ki ga Rusija danes pretvarja, da ga izvaja. Toda tudi teroristi se bodo na neki točki morda želeli pogajati. To pa se bo zgodilo šele takrat, ko bodo resnično potrebovali dialog, ko bodo postavljeni v položaj, da bodo od njega imeli koristi.
Ali v Ukrajini še vedno zaupate Trumpu?
To je pretežko vprašanje. Razumeli pa smo, da ne moremo zaupati besedam, saj so potrebna dejanja.
In ali še vedno zaupate Zelenskemu?
Nimamo alternative. Rusi želijo, da spremenimo predsednika in spremenimo svoje mnenje o njem, vendar si tega zdaj ne želimo.
Papež Leon je že veliko pridigal za mir: kaj bi lahko še storil za Ukrajino?
Zelo težko mi je spregovoriti o vsem, kar je že storil papež Frančišek in kar zdaj dela papež Leon, saj se veliko tega, kar sta storila za naše dobro, izvaja skrito, v tišini diplomacije. Zelo pomembno je, da papež Leon še naprej govori o Ukrajini in da svetovna javnost in krščanska skupnost ne pozabita nanjo. To čutimo, ko vsi začnejo pozabljati na Ukrajino in zmanjšujejo molitve, pomoč, politično razpravo …
V zadnjih mesecih je vojna v Gazi dejansko nekoliko zasenčila Ukrajino …
Da, nedavno sem bil na konferenci v Parizu, ki jo je organizirala Skupnost sv. Egidija in na kateri je bil govor o vojni in miru, vendar nikoli izrecno o Ukrajini. Macron je govoril 25 minut, ne da bi kdajkoli omenil Ukrajine. Ko sem vprašal, zakaj, so mi odgovorili: “Če govorimo o Ukrajini, ne moremo ne govoriti o Izraelu; če pa govorimo o Izraelu, muslimani ne bodo zadovoljni. Zato smo se odločili, da ne bomo govorili o posameznih primerih.” Razumem organizatorje in sem zelo hvaležen Skupnosti sv. Egidija, ker dela veliko dobrega. Vendar pa potrebujemo, da se govori o naši tragediji in da se uporabljajo jasne besede.

